MlPZ Emil Komel / Šopek najlepših pesmi iz mladih src
Sad projekta, katerega nosilec je ZCPZ Gorica, sofinanciral pa ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, so mladi pevci pod taktirko mentorice in zborovodje Damijane Čevdek Jug kronali na prazničnem koncertu Snovanj v petek, 1. junija, v veliki dvorani Tržaške univerze v ul. Alviano v Gorici.
“Šopek” je bil res posebno pisan in bogat, saj je s širšo paleto stilov in žanrov ob odlični spremljavi instrumentalistov – profesorjev in učencev višjih razredov – na najlepši način pokazal, kakšno vlogo ima na glasbeni šoli Emil Komel zbor, ki je repertoarno prerasel šolski okvir in združuje mlade pevce iz vse goriške pokrajine, deloma tudi iz tržaške in videmske, pa tudi iz različnih krajev slovenske Primorske.
Ta posebni večer – pa tudi sam CD – je bil posvečen spominu in delu prof. Silvana Kerševana, nedavno preminulega ravnatelja, ki so mu bili najmlajši gojenci glasbene šole še posebno pri srcu, je po prvem sklopu pesmi, ko je ob klavirski spremljavi dragocene Dalie Vodice poleg mladinskega zbora nastopil tudi otroški, povedala predsednica SCGV Emil Komel Mara Černic. “Kerševan ni tu fizično prisoten”, je nadaljevala; “je pa zraven v duhu”. Zaradi njegove bogate in plemenite dediščine se na šoli čutijo dovolj močne in so prepričani, da bodo vredno nadaljevali njegovo delo.
O pevskem in založniškem podvigu Mladinskega pevskega zbora je prof. Marja Feinig zapisala (njene predstavitvene besede je prebral Marko Tavčar), da je nastal prav na Kerševanovo željo. Ta je namreč izrecno poudaril, da je nujno potrebno ohraniti zvočno bogastvo, ki so ga ustvarili člani zbora pod skrbnim in pedagoško premišljenim vodstvom Damijane Čevdek. Za sodelujoče je to dokument pevskega razvoja, potrdilo o prehojeni poti v štirih letih pevskega udejstvovanja. Za zborovodkinjo in samo šolo pa je obenem tudi spričevalo o didaktično pedagoškem delu, ki je bilo opravljeno, saj je bilo v vokalno izobraževanje te skupine vloženega veliko truda. In zadoščenja so na dlani! Zgoščenka vsebuje osem priredb ljudskih pesmi (“te so prav gotovo temeljni kamen, na katerem naj vsak naš otroški in tudi mladinski zbor gradi svojo pevsko in zborovsko identiteto”), dve pesmi sta sakralni, šest je skladb, ki so jih napisali razni slovenski skladatelji na besedila različnih pesnikov. Zgoščenka torej ponuja pester izbor slovenske pevske – otroške in mladinske – literature, s posebno pozornostjo do Primorske in njenih besednih ter glasbenih ustvarjalcev. Med pesniki sta Ljubka Šorli in Igo Gruden, med skladatelji Lojze Bratuž, Zorko Harej, Stane Malič, Tomaž Simčič in Patrick Quaggiato; le-ta, ki je bil prisoten na večeru, je poskrbel za nekaj izvrstnih orkestracij. Ob slovenskih pesmih je zborovodkinja poskrbela tudi za obravnavo in izvajanje ustreznih skladb svetovne literature, ki so izzvenele zelo spontano in sproščujoče. Zbor izvaja enoglasne in dvoglasne pesmi, pri nekaterih se prepletata petje solistov in zbora. Za pevce je gotovo zelo dragocena izkušnja petje ob spremljavi instrumentov. Zgoščenka predstavlja tudi del osebne zgodovine teh fantov in deklet, ki so skupaj prehodili del svojih osebnih poti. Vse objavljene pesmi “bodo gotovo za zmeraj odmevale v njihovih srcih in jih gnale v nove pevske izkušnje in podvige”. Upati smemo, je sklenila svoje misli prof. Feinigova, “da bo vsejano seme, ki je že dobro vzklilo, rojevalo bogat sad tudi v prihodnje”.
Nekdanja pevka Lucija Tavčar in sedanja, Lucija Lorenzutti, sta v bežnih obrisih prehodili pot zbora, ki je zlasti v zadnjih letih posejana tudi z zlatimi rožicami; te so se porodile ob vztrajnem in resnem delu z zavzeto pevovodkinjo. V repertoar so skupno vložili veliko truda, pa tudi veselja in navdušenja, ki se je krepilo zlasti ob poletnih pevskih tednih. Uspehi niso izostali, saj si je zbor prislužil kar nekaj zlatih priznanj v zamejstvu in Sloveniji, nastopil pa je tudi na pomembnih slavjih, ki bodo ostala – njim in poslušalcem – v žlahtnem spominu. Tudi pevki sta se spomnili na dobrohotnega ravnatelja Kerševana, ki je v članih zbora videl prihodnost glasbenega poustvarjanja v Gorici. Z izdajo CD-ja so končno uresničili njegove sanje. “Ostali nam bodo izredno lepi spomini na skupno druženje in ustvarjanje ob naši pevovodkinji Damijani Čevdek… Ljubezen do petja gotovo ne bo dogorela… V srcu nam bo ostal seveda tudi naš ravnatelj Silvan, ki je s svojevrstnim humorjem znal vselej razbremeniti resnejše zadeve”. Večer je sklenila pesem Ko se smeješ, ki so jo skupaj zapeli sedanji pevci z nekaj nekdanjimi. V imenu staršev, ki so poklonili zborovodji Damijani priložnostno darilo, se je vodstvu šole zahvalil Jurij Paljk; mlade pevce in vse, ki imajo opraviti z zborom, je pozval, naj ostanejo zvesti lepemu in dobremu.
Ob poslušanju zbora, ki mu na Goriškem v tem trenutku gotovo ni primere, se človek vprašuje, kaj je tisto, kar omogoča glasbi, da se lahko na tak način dotakne globin srca, ga ogreje in gane. Lahko je to dovršena tehnična priprava, lahko je posebno posrečen izbor skladb z odličnimi besedili, morda pa še kaj več. K temu gotovo pripomorejo čisti glasovi nedolžnih otroških dušic, verjetno pa tudi velika ljubezen tistih, ki so s strogim delom in hkrati s srcem v roki znali spodbuditi ne le umetniško, temveč tudi človeško rast članov takega zbora. / DD
