Mladi, zvesti, uporni in vedno pripravljeni! Emanuele Locatelli o skupini Aquile Randagie

Aquile Randagie je bila skupina italijanskih skavtov, ki so med fašistično diktaturo v okolici Milana in Monze 17 let (1928-1945) delovali v tajnosti. Njihova zgodba še danes navdihuje številne (ne le) skavte po vsem svetu kot primer poguma, odpora in zvestobe (ne le) skavtskim vrednotam.

Mussolini je namreč aprila 1928 skupno s kraljem Viktorjem Emanuelom III. podpisal dekret, s katerim je prepovedal vse italijanske vzgojne in skavtske organizacije, saj je želel, da bi si vsi mladi nadeli črne srajce mladinske organizacije Opera Nazionale Balilla. Za njim je papež Pij XI. ukinil združenje ASCI (Associazione Scouts Cattolici Italiani, najpomembnejšo skavtsko organizacijo v letih 1916-1974, predhodnico AGESCI). Skavtov ni bilo več … vsaj na papirju. Skupina zagnanih skavtov, starih od 11. do 17. leta, ki so si zadali ime Aquile Randagie (“Potepuški orli”), se namreč ni hotela ukloniti ne režimu ne Vatikanu in je kljub prepovedim nadaljevala svoje delovanje v ilegali. Za nobeno ceno se niso hoteli podrediti režimu, so ga tudi izzivali in dosledno vztrajali pri svojih načelih. Prisegli so, da bodo trajali vsaj dan več kot fašizem. Skavtska srečanja in letne tabore so organizirali v odročnih krajih, še zlasti v pokrajini Sondrio: 100 km od Milana, v občini Novate Mezzola, leži z gorskimi verigami obdana dolina, Val Codera, ki je dosegljiva le peš po stopničasti poti in ki še danes govori o njihovih podvigih.

Kot pravi skavti pa se niso mogli izogniti javnemu delovanju. Povezovali so se tudi z odporniškim gibanjem. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so pomagali pri reševanju preganjanih oseb, predvsem judovskih družin, vojnih in političnih ubežnikov, nekdanjih britanskih, grških, ameriških in ruskih zapornikov, celo esesovcev. Sodelovali so s podtalno organizacijo O.S.C.A.R. (Organizzazione Scout Collocamento Assistenza Ricercati), ki je pomagala več kot 2.100 osebam prečkati mejo v Švico in se tako rešiti pred nacisti in fašisti. Nenazadnje so po drugi svetovni vojni prispevali k obnovi skavtskega gibanja.

Zgodbo o neposlušnih in pogumnih orlih je že aprila 2024 prinesel na Goriško Emanuele Locatelli, odrasel in srčen skavt iz Lombardije, ki je osebno spoznal zadnje orle. O njih je zadnji dve desetletji veliko raziskoval in uredil več publikacij, upravlja portal aquilerandagie.it in Facebook stran “Fedeli e ribelli”, v duhu služenja (na svoje stroške) potuje po vsej Italiji in z močjo človeka, ki uteleša to, kar nosi v sebi, pripoveduje o teh junakih. V nedeljo, 9. marca letos, je bil v gosteh goriškega Klana aktivnih odraslih skavtov v Močnikovem domu v Gorici, dan kasneje pa na slovenskih višjih šolah. V svojem monologu-pričevanju, povezanem z video posnetki in drugimi multimedijskimi vsebinami, je v župnijskem domu poudaril, da mu ne gre samo za to, da bi pripovedoval zgodbo, na katero smo lahko vsi skavti ponosni, temveč predvsem za to, da bi ljudi podžgal k intenzivnejšemu razmišljanju o tem, kaj pomeni biti skavt danes, kaj pomeni biti zvest in uporen v tem času, kako nam skavtizem lahko pomaga biti svobodne osebe. “Skavtsko gibanje že več kot 115 let kljubuje različnim družbenim spremembam in premikom: še vedno je živo in prepričljivo!” Orisal je obdobje fašizma in njegovo propagando, opisal ustrahovanje in zatiranje vseh oblik nestrinjanja, poudaril, da so Duceja slavile in poveličevale oceanske množice, “vsa Italija je bila na njegovi strani” … Skupina mladih katoliških in nenasilnih skavtov pa ne! Bili so čist primer odpora, zagovorniki zakona svobode in dostojanstva, solidarnosti in služenja bližnjemu, spoštovanja in bratstva. Baden Powell je skavte ustanovil, da bi bili prav to: ambasadorji in graditelji miru. Pozornim poslušalcem je Locatelli z vnemo in gorečnostjo natrosil ogromno podatkov in zgodb, oživil je nekaj svetlih likov duhovnikov, ki so svoj upor plačali z mučeniško smrtjo, in pa nekaterih članov skupine: med vsemi sta najbolj izstopala karizmatični in značajni ustanovitelj in vodja orlov Giulio Uccellini, znan kot “Kelly”, ter z njim neločljivo povezani Andrea Ghetti, “Baden”, ki je postal duhovnik. Ne njiju ne drugih niso ustavile ne prepovedi ne grožnje ne nasilje, ostali so zvesti skavtski obljubi in viziji, kajti “skavtizem je prinašal veselje in dajal smisel njihovim življenjem”.