Dan slovenske kulture v Boljuncu: “Kultura nas povezuje, uči živeti z drugimi ob drugih”

V nedeljo, 9. februarja 2025, je v Občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu potekala proslava ob praznovanju dneva slovenske kulture v organizaciji Občine Dolina. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v Dolini posvetili večer operi. Pred številno publiko so na nedeljski proslavi nastopili različni ustvarjalci, v okviru programa je na oder stopil orkester s 60 glasbeniki, mešani zbor s 35 pevci in trije solisti. Glasbeni projekt je zaživel v sodelovanju dveh vrhunskih osebnosti lokalne glasbene in kulturne scene, in sicer Tamare Ražem Locatelli, dirigentke Mešanega pevskega zbora Lipa, in Aljoše Tavčarja, dirigenta Pihalnega orkestra Ricmanje. Zapel je Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice, pa tudi solisti: sopranistki Francesca Palmentieri in Anna Katarzyna Ir ter baritonist Damjan Locatelli. Zaigrala sta tudi lokalni Pihalni orkester Ricmanje in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč.

Slavnostni govornik na nedeljski Prešernovi proslavi v Boljuncu je bil Martin Lissiach. Po uvodnem neformalnem pozdravu se je Lissiach navezal na poseben dogodek, ki je ob državnem prazniku potekal v Gorici in Novi Gorici. “Goriški prostor, ki ga tisoč let naseljujejo Slovenci, je nagovoril sosede Italijane, naj skupaj stopijo na pot prihodnosti pod evropsko zastavo. Od vedno živimo v stiku z drugim, drugačnim, ki ne govori našega jezika, ki ni morda nikoli, paradoksalno, doživel meje kot odprti prostor preskakovanja iz enega jezika v drugi.”

Uvodne misli je tako povezal s kolektivnim spominom, ki ob drugih tisoč elementih, kot so jezik, običaji, stik z zemljo, oblikuje našo identiteto. “Naša identiteta je zelo posebna, od boljunskega ‘gloža’ do dolinskega ‘gleža’. Kar soustvarja družbo tako v identitarnem kot tudi v širše družbenem smislu, je kultura v vseh njenih izrazih.” Kultura, je nadaljeval, tudi na tem koncu ustvarja demokracijo, skupnost, kakovostne družbene stike in medčloveško solidarnost. V današnji dobi digitalnih medijev, ko se predvsem najmlajši včasih sploh ne pogovarjajo, če že ne preko WhatsAppa, “mislim, da znajo člani boljunske dramske skupine povedati, kako težek izziv je bilo sodelovanje pri predstavi o boljunski preteklosti in prihodnosti. Tudi vsak pevec zna povedati, da je treba včasih potrpeti in se poslušati, da zapojemo skupno pesem. Kultura nas povezuje, ustvarja družbo, nas uči živeti z drugimi, ob drugih. V kulturi smo vedno mladi.”

Kultura ustvarja zavest in samozavest, zato nas z vso dediščino in vsemi našimi zgodbami ne sme biti strah sosedov, moramo jih znati sprejemati in jim ponuditi naš jezik in našo zgodbo. So stvari, ki so namreč del srca, del identitete, kot je slovenski jezik pri naših pesmih, predstavah, obredih in običajih. Če bomo soseda oplajali z našim jezikom, bo lahko tudi on doživel čar ponosa, da živimo na tem koščku sveta, po katerem je skozi stoletja Glinščica do Mediterana peljala zgodbe prebivalcev te zemlje, je še poudaril. “Ne se bati ljudi, ki jih srečujemo na cestah ob vseh urah in prihajajo od daleč. Veliko jih je, nimamo pa merila, da bi rekli, da jih je preveč. Tudi oni so del našega vsakdana in jih moramo znati sprejemati in navezati z njimi sočutje, solidarnost. Spomniti se moramo na trpljenje naših prednikov, ki so danes v Argentini, v Urugvaju, v Avstraliji, ki jih je revščina pregnala. Strah je prazen, predvsem če imamo za sabo močno zavest o pripadnosti temu prostoru. To zavest ustvarja kultura. Naj živi naša kultura, naj živijo kulturna društva in stotero posameznikov, ki si dnevno jemljejo odgovornosti do skupnega, do društev, ki pojejo, nastopajo, plešejo, igrajo, učijo mlajše, posredujejo naš jezik. Mislim, da je moč kulture v tem, da ustvarja boljši svet. Ustvarja svet vezi, ki se spletejo po vsaki skupni pesmi, ustvarja zavest in odgovornost do prostora in do soseda,” je sklenil Martin Lissiach.