Kristusov pasijon v središču Gorice z močnim sporočilom sprave, miru in skupne evropske dediščine

V soboto, 14. junija, se je v mestnem jedru Gorice odvila mogočna uprizoritev Kristusovega pasijona z naslovom Kalvarija – Onkraj bodeče žice, ki je združila več kot 350 nastopajočih iz Slovenije in Italije. Dogodek, umeščen v širši program dogodkov v letu Evropske prestolnice kulture 2025, je bil mnogo več kot le ponazoritev evangeljske zgodbe: postal je močan umetniški in duhovni klic k miru, spravi in človeškemu dostojanstvu.

Pasijon na meji – v srcu Evrope

Uprizoritev, ki sta jo organizirala združenje Europassione in slovensko gibanje Ventus Passions – Pasijonski veter, je potekala kot potujoči pasijon po starem jedru Gorice, dogajanje pa je prečkalo tudi italijansko-slovensko mejo – simbolno in dejansko. Vključevala je prizorišča na Travniku, v Raštelu, na gradu in Trgu Evrope, kjer so gledalci doživeli Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje, kot da bi bili priče teh dogodkov v živo.

Predstavitev se je pričela z Jezusovo obsodbo na balkonu goriške prefekture. Jezus je nato nosil križ skozi Raštel in po strmi poti, ki pelje vse do zelenice ob cerkvi Svetega Duha na gradu, kjer je bila uprizorjena njegova smrt na križu. Zaključek s simboličnim vstajenjem je potekal na Trgu Evrope, kjer so dogajanje obogatili zbori in ljudski plesi. Pri uprizoritvi so z glasbenima točkama sodelovali tudi cerkveni zbor iz Števerjana ter gojenca Glasbene matice Alenka in Bryan Faidiga.

Spoj tradicije in sodobnosti

Uprizoritev pasijona se je s projektom vrnila v rojstni kraj avtorja Škofjeloškega pasijona, kapucina Romualda Štandreškega. Poleg klasičnih prizorov pa so v to mogočno različico, ki so ji gledalci lahko sledili tudi v živo prek spleta, bili vključeni tudi sodobni elementi, ki so opozarjali na aktualne svetovne krivice – nasilje, vojne, bolezni in trpljenje. Nekateri nastopajoči so bili oblečeni v črna sodobna oblačila, s čimer so nakazovali kontinuiteto človeškega trpljenja od antičnih časov do danes. Tako se je Kristusovo trpljenje iz časov rimskega imperija zrcalilo v današnjem svetu, v katerem še vedno odmevajo bolečina, izključevanje in nesmisli vojn.

Spremno besedilo, ki so ga udeleženci slišali na začetku in po križanju, je pasijon povezalo tudi z grozotami prve svetovne vojne in krutosti, ki so zaznamovale širši goriški prostor. Te misli so bile podane v štirih jezikih, in sicer v italijanščini, angleščini, slovenščini in furlanščini.

Kulturno-človeški most med državami

Pasijon tako ni bil le verski dogodek, temveč kulturna izkušnja z univerzalnim in tudi vedno sodobnim sporočilom, ki je nagovarjala vse – ne glede na veroizpoved ali politično pripadnost. Kot je v uvodnem pozdravu poudarila odbornica Občine Gorica Patrizia Artico: “Kristus je tudi za ateiste simbol bratstva, miru in dialoga.”

Uprizoritev je režirala Anna Maria Ponzellini, avtor besedila pa je Claudio Bernardi. Dogodek je podprlo veliko kulturnih, cerkvenih in umetniških organizacij z obeh strani meje, kar še dodatno potrjuje pomen pasijona kot projekta sodelovanja, ki presega jezikovne, nacionalne in verske meje.

Sporočilo za prihodnost

Kalvarija – Onkraj bodeče žice v letu evropske prestolnice kulture in v brezmejnem mestu ni bil le poklon stoletjem dolgi tradiciji pasijonskega gledališča, temveč jasno sporočilo za prihodnost Evrope, ki temelji na ljubezni, poštenosti in dostojanstvu vsakega človeka. Dogodek je pokazal, da umetnost in vera ostajata močna graditelja mostov med ljudmi, narodi in zgodovinami – tudi v času, ko bi morala biti meja med državama le še simbolna črta na zemljevidu.