Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2025 - recenzija
Ob vsakem koledarskem obratu nam je skoraj naravno, da se za trenutek ozremo nazaj in pregledamo, kaj se je v zadnjem letu zgodilo ter na podlagi tega načrtujemo svojo pot v novem letu.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe nudi odlično priložnost, da pogledamo na stanje celotne naše skupnosti, ker prinaša kar nekaj prispevkov, ki osvetljujejo različne vidike naše razvejene družbe: s katerimi izzivi se sooča, kam pluje, kateri je njen utrip, ter se obenem tudi pokloni tistim, ki so v bližnji ali daljni preteklosti prav tako aktivno sooblikovali našo stvarnost.
Po koledarskem delu, ki ga krasijo slike božjih znamenj, kapelic in “pilov” z naših krajev in ki sta jih prispevala Štefan Čavdek in Jernej Močnik, sledijo različni razdelki, ki razjasnjujejo, katera stičišča nas združujejo in oblikujejo kot skupnost. Takoj na začetku Koledarja celjski škof Maksimiljan Matjaž prispeva vabilo svetega jubilejnega leta na pot upanja (Peregrinantes in spem), v katerem jasno nakazuje osrednji cilj ter sporočilnost letošnjega dogajanja v katoliški Cerkvi. Temu sledita prispevka o obisku papeža ter o 50. socialnem tednu v Trstu, pa še trije prispevki o novem videmskem nadškofu, o slovenskem kardinalu Vinku Bokaliču Igliču ter o praznovanju 150-letnice sv. Nazarija v Kopru.
Osrednji del Koledarja predstavljajo prispevki, ki zadevajo različna aktualna vprašanja tako širše družbe kot našega ožjega dogajanja. Sklop odpira ravno prispevek o analizi populacije, ki se izobražuje v šolah s slovenskim učnim jezikom ali pri dvojezičnem pouku in ponuja zaskrbljujoče podatke o upadu števila vpisov v vrtce in osnovne šole. V članku so podani še drugi zanimivi podatki, o katerih je vredno razmisliti. Drugo pomembno poglavje v letu 2025 predstavlja EPK, ki ponuja velike priložnosti in daje upanje v bogat razvoj obeh Goric. Med izzive današnje družbe sodijo nedvomno tudi prispevki o etničnih vidikih rabe umetne inteligence, za našo ožjo skupnost pa razmislek o političnem diskurzu med Slovenci v Italiji ter članek o navezanosti na zemljo kot trajno dobrino.
En del Koledarja je usmerjen tudi v spomin in analizo naših korenin, iz katerih vsaka skupnost črpa limfo za svoj obstoj: v dveh razdelkih teče beseda o ustvarjalcih misli in besed (o Alojzu Rebuli, Josipu Vandotu ter Bogomirju Magajni) in o drugih osebnostih, ki so gradile našo skupnost, ali pa o nekaterih zgodovinskih odkritjih, ki so pomembno obogatila znanje in vedenje o naših krajih v preteklosti.
Koledar ne more mimo nekaterih naravnih znamenitosti v našem okolišu, med katerimi izstopa opis jame Luftloch ter Naravnega parka Julijskih Predalp in čezmejnega biosfernega rezervata Julijskih Alp.
Drugi del Koledarja prinaša še poročila o delovanju društev in organizacij ter zapise v spomin na v lanskem letu preminule osebnosti: Borisa Cibica, Ivana Černica, Hilarija Lavrenčiča, Jožice Ličen, Natalije Pelikan Vuk, Rosane Prezzi Pasarit ter msgr. Gašperja Rudolfa. Ob koncu pa je objavljena še nadvse koristna slovenska bibliografija v Italiji.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe je vsekakor pomemben dokument, ki daje dolgoročni vpogled v dinamike in spremembe naše družbe in je zato zvest pričevalec in razlagalec skupnosti Slovencev in Slovenk v Italiji.
