Je to odgovorno?

Otroci ne morejo odločati sami. Starši imajo nalogo, da odločajo zanje.

Včasih so bili starši strogi, pravila so bila jasna in otroci so jih brez ugovorov spoštovali. Je danes še tako? V nekaterih družinah najbrž ja, a imam vtis, da so te le redke izjeme. Vse pogosteje se otrokom daje ogromno svobode, tudi na področjih, kjer nimajo izkušenj, znanja in dovolj razvitega čuta, da bi se odločali sami. Najmlajši danes sprejemajo tudi take odločitve, ki vplivajo tako na druge kot na njihovo prihodnost. Prosto se odločajo, ali se bodo udeležili pevskih vaj, ali bodo redno obiskovali treninge, ali bodo upoštevali vnaprej določene datume nastopov in tekem. Na podlagi česa se v teh primerih odločajo? Imajo že dovolj razvit čut za odgovorno ravnanje? So otroku jasne posledice določene odločitve in vpliv na druge člane skupine? Najbrž ne.

Tudi zaradi tega je danes prirejanje revij, kot so Pesem mladih ali Zlata grla, čedalje bolj zahtevno. Ob vedno bolj zapleteni birokraciji in vedno višjih stroških se organizatorji soočamo tudi z vedno bolj zahtevnimi starši in neodgovornimi otroki – tako ravnajo, ker jim starši to dovoljujejo –, ki zadnji dan pred generalko obveščajo, da jih takrat ne bo in vsakič na vaji odidejo pred dogovorjeno uro zaradi “feština”. Pri tem pa kratko potegnejo tisti, ki obveznosti jemljejo resno ter se držijo dogovorov, mentorji pa težko načrtujejo delovanje, saj ne vedo, koliko članov skupine bo zadnji teden ali celo zadnji dan odreklo svojo prisotnost.

Petje v zboru, pouk glasbe, treniranje skupinskih športov in podobne dejavnosti dajejo otroku nešteto vzgojnih možnosti. Spomnimo se, da se tu lahko uči reda, odgovornega ravnanja, sodelovanja in zasledovanja skupnih ciljev. Vse te veščine bo uporabljal na nadaljnji življenjski poti.