Gorica se je poklonila upornim Tolmincem

V dneh, ko smo se spominjali krute smrtne obsodbe enajstih vodilnih puntarjev velikega tolminskega upora, ki je bila izpeljana na Travniku in glavnem goriškem trgu 20., 21. in 23. aprila 1714, se je Goriška na poseben način poklonila njihovemu spominu.
V sredo, 23. aprila, je bilo namreč v mestnem središču odprtje dveh razstav s skupnim naslovom Nad Gorico po pravico. Prvo – likovno razstavo ilustracij Rudija Skočirja, ki krasijo ponatis Pregljevega dela Tolminci – je v Kulturnem domu v Gorici odprl in z branjem imen enajstih voditeljev upora uvedel predsednik kulturnega hrama Igor Komel. Potem ko je pozdravil zbrane predstavnike oblasti, je podčrtal pomen sodelovanja dveh goriških kulturnih domov in Tolminskega muzeja, pa tudi navezo s krajevno furlansko kulturno stvarnostjo, do katere je prišlo v zadnjih dveh letih. “Tolminski punt predstavlja eno izmed temeljnih poglavij goriške zgodovine, čeprav je bil dalj časa zamolčan”, je dejal Komel. Tudi predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec je izrazila posebno zadovoljstvo s sadovi sodelovanja slovenskih kulturnih domov in skupno obeležitvijo tragičnega konca kmečkega punta pred 300 leti. Goriški župan Ettore Romoli je poudaril težke družbene razmere, v katerih so živeli ljudje v tistem času na Tolminskem in Goriškem, pa tudi krutost, s katero so oblastniki v času od 16. do 18. stoletja znali zadušiti slovenske in furlanske upore v naših krajih. “Minila so tri stoletja in ne trije dnevi, še vedno pa se lahko zamislimo o tem, kako so ljudje takrat živeli in umirali”. Župan občine Tolmin Uroš Brežan je dejal, da se je pred 300 leti dogajalo nekaj podobnega temu, kar se dogaja danes: “Tolminski punt ni bil v svojem bistvu nič drugega kot upor proti zlorabi oblasti. Take stvari se nam dogajajo tudi še danes”. Upor tolminskih kmetov je lahko “eden tistih začetkov, ki jih nadaljujemo tudi danes v našem vsakdanjem delu in političnem življenju. To je boj za boljši in pravičnejši svet, ki ne bo nikoli dosežen. Je ideal, ki pa se mu moramo poskušati približevati”. Punt je del identitete Tolmincev, 300-letnica je bila še ena priložnost, da so to samobitnost in upornost obudili. Taka spominjanja dogodkov so tudi “priložnost za nova sodelovanja in srečanja”; spletlo se je kar nekaj povezav med institucijami, ki bodo živela še naprej. “Živimo v Evropi, ki nima meja, ampak nove in skupne izzive. Zato verjamem, da bomo tudi na tem področju našli kakšno skupno idejo ali projekt, ki ga bomo v prihodnje lahko skupaj uresničili”. Da je zelo pomembna poteza sodelovanje sorodnih ustanov sosednjih držav ob taki priložnosti, je poudarila tudi podpredsednica goriške pokrajinske uprave Mara Černic. “Gorica v tem trenutku prevzema svojo novo kulturno identiteto v širšem prostoru”. Ta prostor bo ostal “obmejen, čeprav meje ni več, zaradi svoje lege in srečanja med narodi. Gorica ima posebno kulturno vlogo povezovanja in beleževanja določenih zgodovinskih dogodkov, ki so izrednega pomena”. Ko družbeni ali politični dogodek postane del kulture, literature ali glasbe, je vrednota, ki ga je sprožila, obče človeška. Sporočilo, ki izhaja iz tolminskega punta, je torej univerzalno: “Zato je prav, da se ga spominjamo in da poznamo to poglavje naše zgodovine”. V tem smislu si mora Gorica nanovo zgraditi svojo vlogo. Direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar je povedala, da so 300-letnici punta v muzeju namenili veliko pozornosti. Ilustracije akademskega slikarja Skočirja so nastale po naročilu za ponatis Tolmincev, nastajale so kar nekaj časa in bile prvič predstavljene marca lani v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu. Muzej jih je odkupil in so zdaj del njegove umetnostno-zgodovinske zbirke. “Z razstavo o Tolminski v času velikega punta, ki je na ogled v Centru Bratuž, pa smo nekako dali piko na 'i' vsemu praznovanju”. Rudi Skočir je dejal, da sicer bolje obvlada čopič in barvice kot pa besede, bil pa je “zelo ponosen, da je lahko obeležil tolminski punt”. Potrudil se je, da bi približal tiste čase današnjim. Slikar, rojen v Kobaridu, pozna tamkajšnje ljudi, “koliko so lahko trmasti, uporni in včasih nediplomatski”.
Še isti večer je mrko bobnanje Patricka Quaggiata pred vhodom Kulturnega centra Lojze Bratuž pospremilo številne obiskovalce v čas pred 300 leti, ko so zvoki podobnega soldaškega bobna morda odmevali tudi na trgu pod Goriškim gradom. Potem ko je v atrij stopilo pet odmaknjenih oseb v oblačilih iz 18. stoletja, je Franka Žgavec uradno odprla razstavo, ki jo je pripravil Tolminski muzej. Damjana Fortunat Černilogar je dejala, da so s to razstavo sklenili projekt obeležitve 300-letnice punta. Karla Kofol, avtorica izjemno lepo zasnovane in postavljene razstave, ki pripoveduje o življenju v času puntov, je povedala, da so se tokrat s Tolminskega spustili v Gorico bolj miroljubno; ko so namreč tolminski kmetje leta 1713 prišli sem iskat pravico in reševat svoje rojake, “so se jih Goričani presneto prestrašili”. Viri govorijo o pet ali šest tisoč ljudeh, ki so prikorakali v mesto. Večinoma so bili neoboroženi, saj so “večinoma prišli protestirat in ne se bojevat”. Zahtevali so odpravo novih davkov in odstranitev osovraženega davkarja Jakoba Bandla. Ta je bil trn v peti tudi premožnejšim Goričanom. Najnovejši zgodovinski viri so pokazali, da so bili tolminski kmetje v marsičem povezani z Goričani, tudi s plemstvom. Izvedelo se je tudi, da sta bila dva voditelja upora usmrčena na trgu Cavour, kjer je bil sedež deželnih stanov. “Postopek kaznovanja se zdi danes posebno krut, v tistem času pa je bil povsem sprejemljiv”, saj so se puntarji uprli samemu cesarju. Razstava, ki bo odprta do srede junija, prikazuje vsakdanje življenje podeželskega prebivalstva, plemstva in končno dejanje punta. Tak način pripovedi je dostopen čim širšemu občinstvu, od najmlajših do najstarejših. Igor Komel je dodal, da je skupni cilj slovenskih ustanov predstaviti našo zgodovino še posebej someščanom italijanske in furlanske narodnosti. “Nekaj smo premaknili”, Tolminci postajajo del goriške zgodovine. Uroš Brežan je zbranim povedal, da so iz Tolmina radi prinesli v Gorico košček svoje zgodovine, na katero so zelo ponosni. “V časih, ki niso lahki, lahko upornost vzamemo kot pouk, nauk ali moto za spopadanje z izzivi, s katerimi se soočamo vsak dan”.
V soboto, 3. maja, bo ob 17. uri v cerkvi sv. Ignacija v Gorici maša zadušnica za usmrčene voditelje tolminskega punta, ki jo bosta darovala goriški nadškof Redaelli in koprski škof Bizjak. Nastopili bodo združeni pevski zbori iz Tržaške, Goriške in Tolminske pod vodstvom maestra Marka Muniha. / DD

Razstavi v Kulturnem domu in Kulturnem centru Bratuž. V soboto, 3. maja, pa bo ob 17. uri v cerkvi na Travniku v Gorici maša zadušnica. Vabljeni!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme