Evropski parlament obsodil povojne komunistične zločine v Sloveniji
Resolucija priznava trpljenje žrtev komunizma in poziva k spoštovanju zgodovinskega spomina
Evropski parlament je 8. julija na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudo zanjo je vložila slovenska evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS).
Dokument poudarja pomen ohranjanja zgodovinskega spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi. Posebej izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima po drugi svetovni vojni v Sloveniji, množične izvensodne poboje in prikrita grobišča. Resolucija je nastala na podlagi peticije, ki je bila v Evropski parlament vložena predlani, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tega je tik pred iztekom mandata z odlokom razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše. Dokument obsoja ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ter jo označuje kot “korak nazaj pri spoštovanju zgodovinske pravičnosti”. Prav tako poslanke in poslanci opozarjajo na pomanjkanje odgovornosti mnogih storilcev in pozivajo k temeljitemu pregledu arhivov Kosa, Udbe in drugih jugoslovanskih tajnih služb. Vsebuje tudi pozive k izobraževanju, zgodovinskemu raziskovanju ter spominskim obeležjem za žrtve. Evropski poslanci so poudarili, da brez resničnega priznanja in razumevanja preteklosti ni mogoče doseči sprave ali preprečiti ponovitve podobnih grozot.
Predlog za preložitev glasovanja, ki so ga vložili Socialisti in demokrati (S&D), je bil zavrnjen s 352 glasovi proti 278. Pobudo za preložitev so podprli poslanci S&D, Renew, Zelenih in večina nepovezanih, medtem ko so bili proti Evropska ljudska stranka (EPP), Evropski konservativci in reformisti (ECR), Domoljubi za Evropo (PfE) in Evropa suverenih narodov (ESN).
Evroposlanka Romana Tomc je po potrditvi izrazila zadovoljstvo: “Danes smo glasovali o resnici in dostojanstvu – ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, marveč tudi širše. Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene.” Resolucijo sta podprla tudi slovenska evroposlanca Matej Tonin (NSi/EPP) in Zala Tomašič (EPP/SDS). Tomašičeva jo je označila kot “jasen poziv k zgodovinski pravičnosti” in “klofuto vladi Roberta Goloba”, ki po njenem “zanika in prikriva komunistične zločine”.
Na drugi strani so se slovenski poslanci iz vrst S&D, Renew in Zelenih od resolucije odločno distancirali. Matjaž Nemec (S&D/SD) je opozoril: “Gre za nevaren precedens, ko bomo morda kmalu priča poplavi predlogov iz več držav članic, kako je treba rehabilitirati fašistične in nacionalistične režime, ker je percepcija o zmagoviti zavezniški sili, ki je porazila največje zlo prejšnjega stoletja, torej nacifašizem, zmotna in pretirana.” Irena Joveva in Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda) poudarjata, da resolucija ne prispeva k spravi, temveč jo SDS zlorablja za politične cilje. Joveva meni, da gre za “popačen poskus pranja umazanega perila v Evropskem parlamentu”. Tudi Šarec je ocenil, da resolucija ni nič drugega kot potvarjanje zgodovine, da namerno spregleda ključni kontekst druge svetovne vojne. Vladimir Prebilič (Zeleni) resolucijo vidi kot “zgodovinsko revizionistično besedilo”. Ob tem je opozoril na nevarnost zlorabe evropskih institucij za domače politične obračune.
Resolucija je sprožila ostre odzive in razprave o tem, kje poteka meja med zgodovinskim spominom in političnim izrabljanjem preteklosti. Medtem ko desnosredinske skupine opozarjajo na dolžnost obsodbe vseh totalitarizmov, levosredinske opozarjajo na nevarnost relativizacije antifašističnega boja in politične polarizacije znotraj Evropske unije.
Kljub deljenim mnenjem bo resolucija ostala del uradnega zapisa Evropskega parlamenta, kot politični dokument, ki bo še dolgo vplival na razprave o slovenski zgodovini in evropskem pogledu nanjo.
