Ekonomske razlike med ljudmi se večajo

Svetovno bogastvo, ki se je med junijem 2018 in junijem 2019 zvišalo, ostaja v rokah oz. na višku piramide razdeljevanja: 1 % najbogatejših je imelo na polovici leta 2019 več kot dvojno neto bogastvo od preostalega prebivalstva. Tako razkriva letošnje poročilo, ki ga letno objavlja mednarodna konfederacija organizacij no profit Oxfam, ki skrbi za zmanjšanje svetovne revščine. V poročilu je med drugim zapisano, da ima 22 najbogatejših več premoženja kot vse ženske v Afriki, kar pomeni 326 milijonov žensk nad 20. letom starosti. In še smešen, bomo rekli tako, čeprav srhljiv in žalosten podatek: če bi od gradnje piramid do danes prihranili 10.000 dolarjev na dan, bi vseeno ne dosegeli 5 najbogatejših milijarderjev.

Če se zaustavimo pri nekaterih podatkih v Italiji, opazimo, da 10 % najbogatejših ima šestkrat večje bogastvo kot 50 % najrevnejših sodržavljanov. Ta podatek se je v zadnjih dvajsetih letih zvečal za neverjetnih 7,6 %. 

V tem bolnem svetu, v katerem 46 % ljudi živi z manj kot 5,5 dolarja na dan, obstaja res velika neenakost v razdeljevanju dohodka. Človek, ki se znajde v 10 %  najnižjega svetovnega dohodka, bi moral delati tri stoletja in pol, da bi dosegel tistih 10 % , ki zasedajo največje blagostanje. Prav to poudarja poročilo Time to care, ki so ga objavili, kot običajno, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, in sicer konstantno večanje pojava neenakosti, ki ogroža napredek v boju proti revščini in veča občutek nelagodja in negotovosti med ljudmi, kar posledično povzroča zagrenjenost ter – v raznih državah – rast populističnih in ekstremističnih političnih idej.  

Poročilo letos posveča veliko pozornost domačemu delu in oskrbi, ki nista plačani in globalno oškodujeta predvsem ženske. To delo terja ogromen napor in je zelo malo ovrednoteno. Dovolj je pomisliti, da ženske delajo skupno na svetovni ravni 12,5 milijard ur neplačane oskrbe, kar bi veljalo na svetovni ravni vsaj 10,8 trilijonov dolarjev na leto. Na svetu je namreč 42 % žensk, ki ne morejo biti v službah, ker skrbijo za sinove, starše, starejše in družinske člane s posebnimi potrebami. Samo 6 % moških je v enaki situaciji. 

Ženske v bistvu opravijo tričetrt vsega dela, ki je povezano z oskrbo, kar pomeni, da so v položaju, ko morajo prilagoditi delovno pogodbo ali celo zapustiti delo. Gospodinjske pomočnice, varuške, socialne delavke so večkrat podplačane, brez socialnih prispevkov in imajo zahtevne urnike. Le države, ki se bodo res osredotočile na boj proti ekonomski različnosti, bodo lahko spremenile in popravile to veliko razdaljo, ki je nastala med bogatimi in revnimi. Zaenkrat pa se zdi, da za to skrbi malo držav. 

Napočila je ura, da premislimo, kako naš ekonomski model upošteva oskrbo, ker se bodo prej omenjene vrste oskrbe v naslednjih desetih letih zvečale, saj se je starostno obdobje ljudi bistveno zdaljšalo. Po raziskavah ugibajo, da bo leta 2030 potrebnih oskrbe in pomoči kar 2,3 milijarde ljudi, kar pomeni 200 milijonov več kot zdaj. Treba se je resno in konkretno spoprijeti z ranami, ki jih povzročajo revščina in ekonomske razlike med ljudmi.  /MČ

Letošnje poročilo mednarodne organizacije Oxfam je zopet zaskrbljujoče

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme