Dih zveri v objemu elektromagnetnega nelagodja, poklon Faustu Romitelliju v goriškem letališkem hangarju
V petek, 4. julija, se je v očarljivo kuliso hangarja na letališču Duca d’Aosta v Gorici vrnil koncert, ki je bil mnogo več kot le poklon, bila je ganljiva obuditev duha goriškega skladatelja Fausta Romitellija. Po lanskem velikem uspehu, ko se je občinstvu predstavil francoski ansambel Miroirs Étendus z vizualno in zvočno prežeto opero An Index of Metals, se je letošnja, 27. izdaja mednarodnega glasbenega festivala Nei Suoni dei Luoghi, ki ga organizira združenje Progetto Musica, slavnostno vključila v program GO! 2025 z dogodkom The Breath of the Beast – Dih zveri. Koncert so organizatorji ponovili tudi v soboto, 5. julija, v ljubljanskih Križankah v okviru 73. Festivala Ljubljana.
Fausto Romitelli (1963–2004) velja za enega najbolj vizionarskih skladateljev svoje generacije: bil je zvočni alkimist, ki je izzival ušesa in presegal meje mogočega. Njegova umetniška pot se je začela z diplomo na milanskem konservatoriju ter se nadaljevala z raziskovanjem v Sieni in Parizu, kjer se je poglobil v spektralno glasbo in elektroniko, temelja njegovega zvočnega jezika. Njegova dela, silovita in hipnotična, zvok pretvarjajo v živo, otipljivo materijo, s katero raziskujejo nove akustične in vizualne dimenzije. Kompozicije, kot sta EnTrance in cikel Nedelje na obrobju imperija, razkrivajo svet, poln napetosti in duhovne globine. Romitellijeva dela niso nikoli zgolj skladbe, so celostne zvočne izkušnje, skladatelj je namreč razmišljal o zvoku kot o “živi snovi”, ki jo je mogoče oblikovati kot kiparsko maso. Njegova dela so hkrati introspektivna, čutna in intelektualna. Umrl je pri komaj 41 letih, a je za sabo pustil izjemno zapuščino, glasbo, ki ne dopušča ravnodušnosti in še danes vznemirja poslušalce po vsem svetu. Njegova dela redno izvajajo na najpomembnejših mednarodnih festivalih sodobne glasbe, njegova poetika pa je vplivala na številne mlajše skladatelje.
Kompozicije Fausta Romitellija niso nikoli le skladbe, so popotovanja, halucinacije, skoraj moteče razpoke v znanem. V goriškem hangarju se je to posebno čutenje razprlo v polnosti z izvedbo triptiha Professor Bad Trip, izjemno drznega in psihedeličnega dela, ki združuje filozofijo, popularno kulturo in elektroakustične zvoke. Delo velja danes za enega najpomembnejših glasbenih dosežkov ob prelomu tisočletja, pogosto pa je povezano z belgijskim ansamblom Ictus, ki je njegovo izvajanje povzdignil na novo raven in Romitellijevo delo predstavil tudi goriškemu občinstvu. Na odru so se klasični instrumenti stapljali z elektronskimi plastmi, vizualnimi impulzi in napetostjo, ki je vsakega poslušalca popeljala v dimenzijo, kjer se je resničnost zabrisala. Vsaka nota je imela težo. Vsaka zvočna motnja je bila kot boleč rez v tišino. Na trenutke se je zdelo, da Romitellijeva glasba diha ali pa kriči in prav v tem kaosu, polnem čustev, je bilo nekaj globoko človeškega – strah, tesnoba, upor in obenem nežnost.
Po intenzivni prvi polovici večera se je napetost na goriškem letališču sprostila v nič manj čutni degustaciji izbranih dobrot Furlanije – Julijske krajine, ki je obiskovalcem omogočila, da so se ponovno prizemljili in si oddahnili pred nadaljevanjem koncerta. Na odru je namreč nastopil še italo-kanadski zvočni umetnik, skladatelj in filmski ustvarjalec Dominic Sambuco s performansom AGANiS, v katerem zvoki nastajajo v realnem času z uporabo akvarijev, sintetizatorjev, hidrofonov in drugih inovativnih instrumentov – njegov nastop je povezal zvok, svetlobo in gibanje. Večer je zaokrožila elektronska energija slovenskega DJ dua RotorMotor. Ime RotorMotor simbolizira zvok arpeggio bas linij, katerih ustvarjalca, Nejc in Luka, ponavljanje povezujeta z zvokom motorja, kar izraža njuno filozofijo – kot “dobro naoljen stroj” na visokih obratih. Zvok motorja, ki ga simbolizira njuno ime, je zavibriral skozi hangar kot odzven Romitellijeve zveri.
The Breath of the Beast – Dih zveri ni bil le koncert, bil je srečanje z vizijo umetnika, dialog, ki je brisal meje med klasično, eksperimentalno in elektronsko glasbo. V kraju, kjer običajno doni zvok letalskih motorjev, je zazvenel dih zveri – glasbe, ki ni udobna, a je navdihujoča.

