“Da bi Skavtska pesem v Gorici donela še mnogo let!”
Praznovanje 60-letnice goriškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije v Žabnicah
Slovenski goriški skavti nimajo več številk, ki so jih imeli pred 30 in več leti, in vendar je organizacija vitalna in dinamična kovnica, v kateri se še vedno vzgajajo in oblikujejo otroci in mladi.
Goriška veja Slovenske zamejske skavtske organizacije se pravzaprav stalno razvija in hkrati kakovostno raste. To je bilo očitno tudi na praznovanju 60. obletnice organizacije v soboto, 15. junija, v Žabnicah, le nekaj kilometrov stran od doline Zajzere, kjer se je prva skupina goriških skavtov pred 60 leti udeležila tabora tržaških vrstnikov.
Spodbudno je bilo videti številno skupino najmlajših, volčičev in volkuljic, ki odkrivajo osnove skavtskega duha (in sveta) prek igre; izvidnike in vodnice, ki z žarom v očeh nabirajo izkušnje prek vznemirljivih pustolovščin, ter roverje in popotnice, ki stopajo na pot zrelega skavtizma v duhu služenja. Prav tako je bilo lepo videti, kako je za vse omenjene skrbela krepka in usklajena ekipa voditeljev, ki se za vedno bolj kakovostno opravljanje svojega poslanstva redno usposablja v tabornih šolah. V Žabnicah se je tokrat na poseben način – s pomembnim deležem pri organizaciji dogodka – izkazala “nadgradnja” organizacije, prijetna novost zadnjih let – Klan aktivnih odraslih skavtov (KAOS): gre za skupino, ki je spontano vzklila ob koncu leta 2022 in ima svoje samostojno, vzporedno življenje, združuje pa skavte, ki (že zaradi let) niso ne aktivni člani mladinske organizacije ne voditelji, temveč osebe, ki jih je skavtizem zaznamoval ter se v tem duhu radi družijo in uresničujejo najrazličnejše male “podvige”. Nenazadnje so vedno pripravljeni služiti (ne le bližnjemu, ampak tudi) organizaciji in tistim, ki hodijo po njihovih stopinjah. Že s svojo navzočnostjo lahko pripovedujejo o tem, da je skavtizem lahko pristen življenjski slog, da moto ustanovitelja Baden-Powlla “Enkrat skavt, vedno skavt” še kako velja tudi v današnjem svetu.
V soboto so torej v prelepi Kanalski dolini celih 24 ur sobivali pripadniki vseh štirih starostnih vej organizacije, skavti od 7. pa do (več kot) 70. leta starosti. Na praznični žabniški dogodek, s katerim so tudi sklenili skavtsko leto, so v jutranjih urah prišli člani organizacije, ki so – kot je povedala načelnica Nika Cotič ob slovesnem dvigu zastave na jamboru – “tudi letos napolnili svoje nahrbtnike z nešteto izkušnjami, s pleni in potepi po džungli, z dogodivščinami in prijateljstvi”. Pred 60 leti, je dejala, so takratni mladi postavili temelje organizaciji, ki še vedno “krmari proti toku naše družbe” in vzgaja v vrednotah slovenstva, krščanstva in demokracije; skrbi, da bi mladi postali “celostne osebe, sposobne svobodnih in odgovornih izbir”. Vsem je zaželela, da bi še naprej verjeli v poslanstvo SZSO in da bi v skavtskem duhu vodili kanu organizacije po studencih življenja. “Da bi Skavtska pesem v Gorici donela še mnogo let!”
Po skupnem zboru je vsaka izmed starostnih vej izvedla svoje dejavnosti, v prvih popoldanskih urah pa je bila na programu velika igra, v kateri se je šest skupin, v katerih je bilo po nekaj članov vsake od vej, po Žabnicah in okolici preizkusilo v različnih skavtskih panogah. Proti večeru sta msgr. Karlo Bolčina in g. Marijan Markežič, seveda skavta in tudi že duhovna asistenta organizacije, na travniku ob Koči sv. Jožefa darovala zahvalno sveto mašo za 60 let neprekinjenega delovanja organizacije; pri njej so se spomnili ne le ustanoviteljev, prehojene poti in doživetih izkušenj, temveč tudi pokojnih sester in bratov. Štandreški župnik je v homiliji pozval k zaupanju Bogu, saj je On sposoben tudi v nemogočih razmerah narediti velike stvari – kot iz gorčičnega zrna lahko zraste veliko drevo. “Čeprav je seme majhno, mu moramo dovoliti, da raste.” Nekje v zadnjih klopeh med udeleženci svete maše je sedel tudi Marko Brajnik, član prve skupine in eden izmed udeležencev prvega tabora leta 1964 v Zajzeri; o njem je g. Karlo povedal, da se jubileja gotovo posebno veseli, saj: “Bogu je zaupal, je obljubil in danes je še tu!” Prav tako je mašnik pozval otroke in mlade, naj se – prav tako kot Brajnik – čez 60 let spet srečajo na tem kraju.
Po večerji za približno 100 prisotnih, ki so jo pripravile marljive članice KAOS-a, je bil prazničen in doživet taborni ogenj, na katerem so se prepletali skeči in pesmi različnih skavtskih rodov; povezovali so ga voditelji, ki so – z režijsko pomočjo Sanje Vogrič – hudomušno prikazali različne vrste skavtov (“zazehanus”, “nimavojus”, “nepripravljenus”), nad vsem pa je prevladal vizionar Baden-Powell s svojo trdno vero v mlade in prihodnost.
Jubilejno praznovanje se je končalo v nedeljo, 16. junija, sredi dopoldneva s spustom zastave, klici in Pesmijo slovesa. Zgodovinski načelnik goriških skavtov in sedanji načelnik KAOS-a Mauro Leban je vsem zbranim, predvsem pa najmlajšim položil na srce, naj vedno iščejo novih priložnosti biti skupaj, saj “spomini na otroške pristne izkušnje ostanejo vse življenje. Zato jih iščite in ustvarjajte!”
TABOR KAOS-a
Praznovanju jubileja je bil posvečen eden izmed dnevov tabora KAOS-a, ki se je v Žabnicah začel (s predhodnico) 13. junija, končal pa 16. zvečer. Delavne roke “starih” skavtov so pokosile travo in uredile prostor okrog koče, pripravile dva bivaka ter taborni ogenj in njegovo prizorišče, vmes pa so uresničili še svoj program, ki ga je vsebinsko zasnoval Peter Lovšin, ustanovitelj skavtov v Sloveniji ter obenem od vsega začetka zavzet in navdušen član KAOS-a. Iz polen so izdelali t. i. švedski ogenj in pručko, zadnji dan pa so si privoščili nekaj časa za “puščavo”, osebni razmislek o lastni in skupni poti ob evangeljskem odlomku in premišljevanjih p. Jacquesa Sevina, utemeljitelja katoliškega skavtizma. Ko so tik pred slovesom potegnili črto, so jim iz src privrele besede zahvale.
Dobri gams jr.
Slike
