Čebela je za človeka najbolj koristna žival
Srečanja pod lipami / Ob svetovnem dnevu čebel
Čebele so za ekosisteme bistvenega pomena, kljub temu pa je njihovo preživetje ogroženo zaradi spremenjenih vremenskih razmer, onesnaževanja, zajedalcev in naravnih sovražnikov. Vsakršno zmanjševanje števila čebeljih družin lahko v naravi povzroči ekološko in gospodarsko katastrofo, še posebej v kmetijstvu, saj je glavna naloga čebel opraševanje. “Vsaka tretja žlica hrane, ki jo damo v usta, je delo čebel,” je dejal Danijel Novak, strokovnjak, čebelar, predsednik Društva slovenskih čebelarjev iz Trsta, ki je bil v četrtek, 11. maja, gost na zanimivem srečanju v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Z njim se je na dogodku, ki je nastal ob svetovnem dnevu čebel, sproščeno pogovarjal agronom Miloš Čotar.
Brez čebel ni življenja! To je bilo glavno sporočilo, ki ga je Danijel Novak nameraval posredovati občinstvu, ob tem pa je poudaril, da je v bistvu glavni krivec za izumiranje čebel slepo zasledovanje dobička posameznikov, predvsem pa svetovnih multinacionalk na najrazličnejših področjih – na farmacevtskem, kmetijskem področju in v industriji. Delo čebelarjev se je v zadnjih desetletjih zelo spremenilo, vsak dober čebelar pa mora nujno poznati ekosistem, v katerem goji svoje čebele, spoštovati čebele, njihove življenjske ritme, potrebe in zdravje. “Staro čebelarstvo je preživelo,” je povedal gost, po njegovih besedah pa imajo sodobni čebelarji vsako leto šest mesecev dela s čebelami za pridobivanje medu, v ostalih mesecih pa se morajo posvečati zdravljenju čebel. Vsakdo, ki se ukvarja z njimi, mora nujno biti osveščen o novostih na tem področju, zaradi tega Društvo slovenskih čebelarjev iz Trsta tesno sodeluje predvsem s sežanskim in koprskim čebelarskim društvom in Čebelarsko zvezo Slovenije.
Društvo je bilo ustanovljeno 12. aprila 2013 z namenom povezovanja slovenskih čebelarjev na Tržaškem, saj so le-ti čutili potrebo po združevanju tudi izven Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino. Danijel Novak in Marko Tavčar sta bila med pobudniki za ustanovitev društva: dvajset članov si je tedaj zadalo cilj razvoja čebelarstva in ovrednotenje ter nadaljevanje slovenske čebelarske tradicije od miljskih hribov do Štivana. “Člani društva so lahko slovensko govoreči čebelarji ne glede na svojo politično pripadnost. Pri društvu govorimo samo o čebelah!” je poudaril Novak. Društvo slovenskih čebelarjev iz Trsta je bilo prvo zamejsko društvo, sprejeto v Čebelarsko zvezo Slovenije, in se pri svojem delovanju zgleduje po slovenskih društvih in čebelarskih družinah, “Slovenija je na področju čebelarstva velesila!” Danijel Novak je navzočim razložil, da na Tržaškem čebelarji večinoma uporabljajo panje Dadant-Blatt, v Sloveniji pa panje Žnidaršič. Že samo na področju, na katerem društvo deluje, se morajo soočati z različnimi vrstami mikroklime, pripravljajo različne vrste medu, večinoma pa vsi vzgajajo domače matice, ki so prilagojene kraško-istrskemu okolju. Gost večera je izpostavil razliko med čebelarji in medarji: “Medarji gledajo predvsem na med, na dobiček, pravi čebelarji moramo biti etični, saj od tega ne živimo!”
Čebelarstvo je torej poslanstvo. Čebelar mora spoštovati čebele in kompleksnost življenja v panju. Novak je spregovoril o organiziciji dela v čebeljih družinah, o sami izgradnji satovja, o drugih zanimivostih in skrivnostih, ki jih strokovnjaki še niso uspeli razkriti. “Čebela je na svetu 50 milijonov let, preživela je ledeno dobo, človek ni toliko let na tem svetu. Človeštvo se je spremenilo, čebele pa ne!” S svojim pripovedovanjem je navdušil občinstvo, med katerim so bili tudi čebelarji, poznavalci in ljubitelji čebel. Gost je dejal, da je vsak panj skupnost, ki temelji na spoštovanju in medsebojni komunikaciji – čebelje družine, njihova delavnost in pridnost so lahko zgled nam vsem. Z Milošem Čotarjem se je pogovarjal tudi o značilnostih posameznih panjev in značaju različnih vrst čebel, njihovi paši in prevažanju, kakovosti medu ter pomoči in podpori, ki ju čebelarjem namenjajo javne uprave. Tudi z občinstvom se je sprožila zanimiva debata predvsem o življenju in delu čebel v vinogradih ter urbanem čebelarstvu in apiterapiji, ki postajata vse bolj razširljena predvsem v Sloveniji.
Društvo slovenskih čebelarjev iz Trsta skuša med drugim informirati člane glede izrabljanja čebelje paše na našem območju in spodbujali zavest o koristnosti sejanja in zasajanja medovitih rastlin, obenem pa želi širiti znanje o čebelarstvu in vlogi, ki jo imajo čebele pri opraševanju in ohranjanju biotske raznolikosti. Člani društva si med seboj pomagajo in prav gotovo se s čebelami ne ukvarjajo za zaslužek. Njihovo delo je, kot rečeno, pravo poslanstvo, izražanje ljubezni do žuželke, ki je nenazadnje za človeka najbolj koristna žival.
