Boris Pahor: “Mislite na družbo, saj jo boste vi mladi jutri soustvarjali”
, ob 20. obletnici Republike Slovenije, preprosto pomeni idejno sorodnost s pisateljevimi načeli. Morda pa še več, in sicer to, da se je zaradi tako popolnega spajanja z njegovimi družbenopolitičnimi izhodišči funkcija samega Pahorja od golega mentorskega mesta prevesila v vlogo duhovnega vodje skupine. To je prišlo do izraza v sredo, 13. junija, na agriturizmu Hermada v Cerovljah, ko je pisatelj kot predsednik ocenjevalne komisije s svojim preprostim, a močno prepričljivim slogom spregovoril bodisi natečajnikom bodisi članom skupine o poglavitnih življenjskih vrlinah, pomanjkanje katerih je v dobrem in slabem formiralo njegovo osebnost. “Ta natečaj se mi zdi lepa pobuda, za katero upam, da se bo v prihodnje redno ponavljala”, je dejal Boris Pahor. Kot nam je povedal prireditelj natečaja in odgovoren za skupino za področje šolstva Matia Mozetič, je sam natečaj izhajal iz Pahorjevega lika. “Naslov smo povzeli po njegovem znamenitem literarnem delu. Natečaj bo tudi v prihodnje izhajal iz življenja in dela pisatelja, ob vsaki izvedbi pa bomo podnaslov namenili aktualni tematiki: letos namreč obhajamo 20-letnico samostojnosti naše matične domovine”, je dejal Mozetič in spomnil, da bo natečaj razpisan vsaki dve leti. Bodisi Mozetič bodisi deželni tajnik Mladih za Prihodnost Tomaž Špacapan sta v uvodnih nagovorih podčrtala podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno pomoč. Tajnik je obenem zaželel, da bi natečaj ob vsaki izvedbi rastel tako kakovostno kot po številu prijavljenih prispevkov. Zahvalil se je tudi komisiji, ki so jo sestavljali David Bandelj, Magda Jevnikar, Neva Zaghet in Lučana Budal. Prof. Budal je pred skupino tržaških in goriških višješolcev, katerim je bil natečaj namenjen, obnovila kriterije, na podagi katerih je komisija ocenjevala zapise. “Vrednotili smo izvirnost izdelka, njegovo miselno bogatost, zgradbeno dodelanost in jezikovno izvirnost”. In ravno zavezanost slovenskemu jeziku je po mnenju prof. Budal temelj, na katerem bo še naprej živela slovenska narodna skupnost.
Še pred tem pa je po mnenju Borisa Pahorja potrebno negovati narodno zavest. “Če sem o svoji narodni zavesti prepričan, bom posledično ohranil tudi jezik”, je dejal pisatelj in citiral Dantejev primer, ko je pesnik trdno branil svoj materinski-vulgarni jezik pred bolj razširjeno provansalščino. Poudaril pa je, da se žal danes nekateri slovenski levičarski krogi bojijo izpostavljati narodno pripadnost, kot da bi bil ta pojem enakovreden nacionalizmu: prav zato v neki poplitveni iluziji raje vrednotijo le jezik sam. Kar se pa vsebinske razsežnosti natečaja tiče, je predsednik komisije pri večini prispevkov pogrešal pomanjkanje nekaterih temeljnih vrednot. Najbrž ravno ta odsotnost najbolj pogosto kaže na odnos, ki ga mladi imajo do okolja, ki jih obdaja. “V spisih primanjkujeta pojem svobode, s katero je moja generacija dihala in živela, in vrednota ljubezni, ljubezni ne le do sebe, ampak splošneje do sočloveka. Večkrat sta bili omenjeni prijateljstvo in druženje: to pa ni dovolj. Misliti morate na družbo, saj jo boste vi mladi jutri soustvarjali”, je posvaril pisatelj. Boris Pahor je v več kot dvajsetih prijavljenih prispevkih našel semena teh vrlin v delih dijakinj tržaškega liceja Prešeren, Petre Sossi in Samante Gruden: prva poudarja pomen odnosa do bližnjega, druga pa svari pred utapljanjem posameznika in naroda v morju globalizacijskega sveta. Dijakinji sta prejeli prvo nagrado v kategoriji bienija (Sossijeva) in trienija (Grudnova). Nagrado pa so prejeli še Bor Samsa in Luca Zaccagno v kategoriji bienija, Ivan Rustja in Danjel Doz v kategoriji trienija.
Lep večer je spremljala glasba harmonik Kraških muzikantov, ki jih ni utišal niti dež, ki se je ob koncu ulil na domačijo Hermada.
IG
