Bogata izkušnja dijakov srednje šole Ivana Trinka, z gledališko predstavo v Agrigento

Izleti in ekskurzije imajo za dijake velik pomen, neprecenljivo izobraževalno vrednost, saj prispevajo k njihovemu osebnemu razvoju in socializaciji. Tega se dobro zavedajo tudi na večstopenjski šoli Ivana Trinka v Gorici, saj z različnimi dejavnostmi učencem omogočajo, da snov iz učbenikov doživijo v resničnem življenju. Zelo zanimiv je tudi projekt, ki ga letos uresničujejo v sodelovanju z večstopenjsko šolo iz Agrigenta.

Kot nam je povedal prof. Arturo Bresciani, se je zamisel o sodelovanju porodila že pred časom, ob imenovanju Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 in Agrigenta za Italijansko prestolnico kulture 2025. Z ravnateljem Davidejem Clodigom sta izkoristila to priložnost in predlagala ravnateljici večstopenjske šole iz Agrigenta, da bi se šoli pobratili. Predlog je sprejela z navdušenjem, dijaki in profesorji so navezali prijateljske stike. Večkrat so se pogovarjali prek spletnih platform in eni drugim predstavili zanimivosti svojih mest in okolice, letos pa uresničujejo še glavni projekt, ki so ga snovali dve leti.

Okrog petdeset goriških dijakov je sovrstnike v Agrigentu obiskalo pred kratkim. V nedeljo, 9. marca, so se odpravili na večdnevni šolski izlet ter spoznali marsikatero zgodovinsko in naravno znamenitost, udeležili pa so se tudi dogodkov, ki so nastali v sklopu tamkajšnjega pomladanskega praznika, tedna folklore Mandorlo in fiore. Na sugestivnem prizorišču v Dolini templjev so spoznali folklorne skupine z vsega sveta in se udeležili prazničnega dogodka ob sončnem zatonu. “Bilo je čudovito, enkratno. V enem najlepših arheoloških najdišč smo imeli priložnost spoznati plese, narodne noše, kulturo različnih narodov,” je razložil prof. Bresciani, ki je goriške dijake spremljal s profesoricami Lucijo Spagnolo, Natašo Černic in Tjašo Ruzzier. Naslednji dan so se udeležili tudi slovesnosti v veliki dvorani v mestu, kjer se je vsaka folklorna skupina lepo predstavila. Program izleta je bil zelo bogat, ogledali so si mesto Agrigento, rojstno hišo Luigija Pirandella, spektakularno plažo Stopnišče Turkov, kulturne znamenitosti mesta Piazza Armerina in ostanke rimske vile Casale. V Dolino templjev so se vrnili še enkrat, da so lahko od blizu raziskovali arheološko najdišče, zadnje jutro na Siciliji pa so popestrili z ekskurzijo na vulkan Etna, ogledali so si kraterje Silvestri.

Med pogovorom je prof. Bresciani priznal, da so se pri organizaciji izleta soočali z marsikaterim izzivom. Njihov cilj je bil ustvariti bogat program za dijake, obenem pa čim manjše finančno breme za družine. Pri organizaciji so sodelovali s potovalno agencijo iz Gorice in izbrali najboljšo rešitev, tako so se na Sicilijo odpravili z avtobusom. “Potovanje je bilo dolgo, a zabavno, dijaki so se imeli lepo, na Siciliji pa smo imeli vedno na razpolago svoj avtobus, kar je bilo prav gotovo velika prednost,” je poudaril profesor in dejal, da so lahko v avtobusu s seboj peljali tudi darila za ravnateljico in profesorje iz Agrigenta ter glasbene instrumente. Občina Števerjan je namreč prispevala nekaj steklenic svojega reprezentančnega vina, prav tako sta svoje vino podarili tudi vinski kleti Draga in Castello di Rubbia, glasbene instrumente pa so dijaki peljali s seboj, ker so za sovrstnike iz Agrigenta pripravili čisto posebno gledališko predstavo. O tem nam je veliko povedala profesorica glasbene vzgoje Nataša Černic, ki je s pomočjo režiserke prof. Tjaše Ruzzier in koreografinje Nike Bagon pripravila scenarij, glasbo in plesne točke. Gre za gledališko predstavo z naslovom Vile in Zlatorog, ki v duhu Evropske prestolnice kulture GO! 2025 združuje operi Viktorja Parme in Giacoma Puccinija.

“Lani je potekala 100-letnica smrti Viktorja Parme, očeta slovenske opere, ki je bil žal dolgo časa zamolčan, in italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija. Oba sta se v svojih operah posvečala bajeslovju in ravno ta bitja so postala rdeča nit naše gledališke predstave. Vile in Zlatorog je torej zmes med najbolj znano opero Viktorja Parme Zlatorog in opero Le Villi Giacoma Puccinija,” je razložila prof. Černic. Predstavo so si zamislili v obliki pravljice, prilagodili so besedilo in originalni partituri – prof. Manuel Figheli iz Glasbene matice je priskrbel partituro opere Zlatorog, prof. violončela Aleksander Sluga iz Glasbene šole Nova Gorica pa partituro Le Villi. Pri pisanju scenarija in režiji je imela pomembno vlogo prof. Ruzzier, Nataša Černic je pripravila dekliški in fantovski zbor učencev šole Ivana Trinka ter ansambel, ki ga sestavlja več instrumentov (harfa, dve prečni flavti, klavir, violina, violončelo, trobenta, harmonika), za koreografije pa skrbijo plesalke pod vodstvom Nike Bagon.

“Ustvarili smo klasično predstavo, ki se zgleduje po grški gledališki umetnosti. Dijaki so bili navdušeni, naučili so se marsikaj, nastopili so usklajeno, kot enota, bili so čustveno pripravljeni, med izletom pa so se še bolje spoznali in moram jih pohvaliti, ker so se zelo lepo obnašali!” je še povedala prof. Černic. Predstavo Vile in Zlatorog goriški dijaki naknadno izpopolnjujejo, obogatili jo bodo namreč še z animacijo, goriškemu občinstvu pa jo bodo predstavili 7. maja v Kulturnem domu v Gorici.

“Učenci so se na izlet skrbno pripravili in na licu mesta predstavili prijateljem, kar so se naučili v šoli,” je razložil Bresciani, ki spremlja sedemindvajset goriških dijakov tudi pri Interreg projektu Go Go tour. V sodelovanju s šolo Frana Erjavca iz Nove Gorice se namreč trinkovci udeležujejo delavnic za turistične vodiče. Dijaki se učijo, kako na najboljši način turistom predstaviti znamenitosti mesta, Trg Evrope, Travnik, Goriški grad, pridobljeno znanje pa bodo prvič pokazali 3. aprila, ko bo v Gorico prišlo na obisk sedemdeset dijakov in devet profesorjev šole iz Agrigenta.

Profesor Arturo Bresciani poudarja, da imajo taki izleti velik vpliv na osebni razvoj dijakov: “S tem, ko zapustijo šolsko okolje, se soočajo z novimi izzivi in situacijami in vse to, kar so se naučili iz knjig, lahko spoznajo v resničnosti. Sončni zaton, ki so ga doživeli v Dolini templjev, in čisto poseben zrak, ki so ga vdihovali na Etni, ter vse ostalo, kar so doživeli, bo v njihovem spominu ostalo celo življenje.”