Praznik zavetnika časnikarjev sv. Frančiška Saleškega pri nadškofu Zoretu v Ljubljani

Bodimo zavezani resnicoljubnosti

“Stojte kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra z vsake strani,” tako je ob prazniku sv. Frančiška Saleškega, zavetnika časnikarjev, nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore pozval prisotne katoliške časnikarje, ki so se v petek, 24. januarja, udeležili tradicionalnega srečanja za novinarje in urednike, zaposlene v katoliških medijih. V nadškofijskem dvorcu v Ljubljani je v nadškofovi kapelici ob tej priložnosti potekala sveta maša, ki jo je daroval msgr. Zore.

Januar je mesec, ki je še povezan z Božičem, in priložnost, da poglobimo svojo versko notranjost in medsebojno povezanost ter okrepimo strokovna poznanja in požlahtnimo svoje poslanstvo, je prisotnim dejal nadškof, ki se je ob godu sv. Frančiška Saleškega zahvalil časnikarjem za delo, ki ga opravljajo v imenu resnice z malo in veliko začetnico. “Vsako uredništvo in vsak medij vidim kot prižnico v velikem družbenem in duhovnem prostoru, v katerega vstopate na različne načine, z različnimi pristopi in sredstvi do različnih ciljnih skupin. Vedno pa mora biti skupna želja in pripravljenost tem ljudem odpirati pot k resnici,” je pozval časnikarje. Msgr. Zore je citiral tudi zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je pred leti poudaril, kako mora biti časnikar zavezan resnicoljubnosti. Drža vsakega časnikarja, posebno katoliškega, zahteva danes vedno večjo osebno integriteto in več poguma. Integriteto, ki bi morala biti pri vseh ljudeh samoumevna, a žal ni …, je obžaloval nadškof. “Dogaja se, da so časnikarji in medijski delavci v službah različnih gospodov, gospodarjev in interesov, ne pa več v službi resnice. Časnikar je poklican, da z informacijami usposablja ljudi za samostojno presojanje, potrebna je pogumna zavzetost, da skupno odgovornost do bližnjega postavite v središče sporočanja. To središče ni lastnik in gospodar, ampak človek, ki mu je namenjena beseda in sporočilo. Ta človek ima pravico do resnice in le resnica mu bo lahko pomagala, da bo lahko osebno napredoval in oblikoval konstruktivne odnose z drugimi ter napredoval v svojem odnosu do dela in stvarstva,” je še poudaril nadškof, ki je dodal, da danes žal živimo v svetu dezinformacij, kjer človek ni več nedotakljiva vrednota z nedotakljivim dostojanstvom in kjer cilj ni več pomagati mu k rasti, ampak kopičenje moči dobička, prevlade, bogastva. Mediji tako postanejo sredstva za manipulacijo človeka, ki ni več središče, ampak postane predmet. “V takem svetu je zelo pomembno, da katoliški mediji ustvarjajo proste informacije, izmenjave ter srečanja, kjer se uveljavlja zaklad vere, da ljudje lahko odprejo svoja srca Bogu. V časih, ko ljudje ne najdejo več poti k Kristusu, je to misijonsko poslanstvo naloga katoliškega glasu v 21. stoletju,” je sklenil metropolit.

Demokratizacija kot poroka …

Dan zavetnika časnikarjev se je še pred sveto mašo pričel s predavanjem Demokracija in država časnikarke in zgodovinarke dr. Rosvite Pesek. Govornica, ki jo je predstavila časnikarka Manica Ferenc, je razmišljala in prisotne spomnila na nekatere mejnike slovenske samostojnosti ter jih pravzaprav popeljala na sprehod skozi zgodovino slovenske osamosvojitve: kako je prišlo do tega zgodovinskega dosežka, katera so bila zanimiva ozadja in kaj se žal še ni uresničilo v naši demokratični domovini. Secirala je takratno družbo, obrazložila vlogo kmeta in slovenske kmečke zveze oz. delavskega sloja, kulturne inteligence in nenazadnje tudi kristjanov, ki so se pri (re)organizaciji žal predolgo ukvarjali z vprašanjem, ali v tem času prebujanja sploh smejo biti stranka. Dr. Rosvita Pesek se je dotaknila med drugim vloge in sestave Demosa, prvih svobodnih večstrankarskih volitev in šibkosti procesa oz. novonastalega sistema. Slovenci smo demokratizirali politični sistem in z volitvami prišli v nov družbeni red. Kaj pa demokratizacija ostalih podsistemov družbe? Kdaj smo demokratizirali sodstvo, sindikate, medijski prostor? To zahteva čas. Slovenijo včasih primerjamo z drugimi vzhodnimi državami in njihovo demokratizacijo, toda v primerjavi z njimi je imela bistveno globlji proces, saj je demokratizacijo in nastanek države izpeljala v zgoščenem času. Tudi zaradi tega verjetno ni prišlo do lustracije kot v nekaterih drugih državah. Govornica je pozvala prisotne k branju in raziskovanju zgodovine samostojnosti, saj imamo res zanimive zgodbe, anekdote in dogodke s tistih časov, zgodbe o zanimivih naključjih, pogumu, jasnih odločitvah, političnih premetih, potrebni enotnosti v ključnih trenutkih itn.

Ob koncu je zgodovinarka citirala dr. Andreja Capudra, ki je ob samostojnosti dejal, da je “današnji dan kot poroka” … rečeš da in misliš, da si odpravil. Odločitev pa je treba potrjevati celo življenje. Tudi Slovenci smo na poti tega potrjevanja, je sklenila dr. Rosvita Pesek.