Biseri srednjeveške glasbe
Med številnimi poletnimi koncerti se najdejo tudi pravi biserčki za sladokusce. Tak je gotovo bil glasbeni večer v ponedeljek, 30. julija, v gradeški baziliki sv. Evfemije, kjer so gostje iz Poljske ponudili zanimiv in posebno dragocen spored sakralne glasbe.
V starodavni katedrali se je zbralo – poleg turistov od vsepovsod – veliko ljudi iz vse Goriške, še predvsem pa iz Doberdoba, saj je nastopil pevski zbor Alternatim iz Krakova, ki ga vodi Suzi Ferfoglia, po rodu iz kraške vasi. Življenjska pot jo je zanesla na Poljsko, kjer je med drugim doktorirala iz humanističnih ved; po diplomi iz klavirja, ki jo je opravila že v Italiji, je svoje znanje in veselje do glasbe še nadgradila, saj je diplomirala iz orgel. V Krakovu vodi zbor Alternatim, skupino študentov z Inštituta za cerkveno glasbo na univerzi Janeza Pavla II., ki se ukvarja predvsem z antično nabožno glasbo, s koralom in polifonijo. V Gradežu je zbor izvedel izbor pesmi in hvalnic za Camino v Santiago de Compostela iz Kalikstovega kodeksa (Codex Calixtinus) : gre za t. i. Knjigo sv. Jakoba, heterogen “priročnik” za srednjeveškega romarja, dragulj v bibliografiji iz začetka drugega tisočletja, saj vsebuje pridige, liturgična in druga besedila o kultu sv. Jakoba ter napeve, ki veljajo za najstarejši repertoar francoske polifonije. Glasba iz Codexa ponuja čudovit izsek stanja glasbene kompozicije tistega časa, v kateri se spajajo francosko-španski elementi. Pesmi so bile svečane in meditativne, skrivnostne in nežne, pa tudi – ob spremljavi malih ritmičnih instrumentov – živahne in praznične. Prvo in zadnjo so mladi izvajalci odpeli v počasnem sprevodu po baziliki.
Zborovsko petje se je ves čas prepletalo z orgelskimi melodijami: zbor Alternatim je namreč spremljal prof. Henryk Jan Botor, izvrsten organist in skladatelj, ki se je uveljavil že konec 90. let, ko je osvojil prvo nagrado na natečaju Vox basilica Calissiensis, njegova skladateljska dela pa so izvajali tudi ob obisku Benedikta XVI. v Krakovu leta 2006. Vrhunske orgelske improvizacije, ki so kot intermezzi povezovale posamezne napeve, so bile sodobne in svobodne, in vendar genialno usklajene z dovršenim petjem krakovskega zbora, ki je bučno ploskanje občinstva nagradil z dodatnim biserčkom, prvo poljsko pisano pesmijo, Marijino hvalnico iz 14. stoletja.
