PETRA UŠAJ: Evropska prestolnica kulture skozi mlade oči
Ko smo tik pred odprtjem Evropske prestolnice kulture 2025, smo se v tej številki pogovorili z mladimi iz obeh mest; nekateri so slovenskega, drugi italijanskega porekla, a vsi živijo v središču tega edinstvenega dogajanja.
Kako mladi spremljajo priprave na EPK? Kaj pričakujejo? Kaj jim to pomeni? Spoznajmo jih in prisluhnimo njihovim pričakovanjem.
Sem Petra Ušaj, stanujem v Novi Gorici, stara sem 24 let. Vpisana sem na Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, in sicer na smer logopedije in surdopedagogike.
Kaj ti pomeni, da je tvoje mesto prestolnica kulture?
Pomeni mi ogromno. Odraščala sem v družini, v kateri ima kultura zelo pomembno mesto, in zavedam se, da je že sam naziv veliko vreden. Lokalni ustvarjalci imajo priložnost, da lahko delček svoje umetnosti delijo tudi z Evropo in svetom. Prav tako pa se mi zdi, da je prestolnica kulture le podaljšek načina življenja, ki me spremlja že dolgo. Pojem namreč v Mešanem mladinskem pevskem zboru Emil Komel, ki po mojem mnenju (in mislim, da tudi mnenju mnogih drugih) že od nekdaj pooseblja bistvo EPK 2025. Prestolnico kulture, ki združuje obe mesti, pravzaprav živim že 10 let.
Kako meniš, da prestolnica kulture vpliva na povezanost med dvema mestoma? Bo povezanost med njima okrepila odnose tudi med slovenskimi in italijanskimi prebivalci v Gorici?
Verjetno si želim, da bi vplivala še močneje. Zdi se mi, da nismo še zadihali pravega skupnega zraku. Želim pa si, da bi EPK prebivalcem predvsem prikazala, kakšno bogastvo imamo in kakšno bogastvo smo. Ob tem si želim, da bi nas, prebivalce enega mesta, združila med seboj ter nas povezala tudi s tistimi iz drugega mesta, saj vsi pravzaprav rastemo iz istih korenin. To torej vidim kot priložnost za nova prijateljstva, nove vezi, skupno ustvarjanje …
Kaj bi si želel/a, da bi se ohranilo tudi po letu 2025?
Najbolj si želim, da bi ohranili čezmejno povezovanje, tako dostopnosti in lažjega prehajanja meje kot tudi povezovanja umetnikov in združevanja enako mislečih in čutečih ljudi. Predvsem pa si želim, da bi ohranjali visok nivo kulturnih prireditev in dejavnosti, ki bi tako mlade kot starejše spodbudil k udejstvovanju v kulturi.
Misliš, da bo to dolgoročno vplivalo na razvoj mesta? In na mlade?
Na kratko, res upam, da bo!
Če bi imel možnost sodelovati pri pripravi dogodka EPK, kako bi si ga zamislil/a?
Srečanje starejših prebivalcev obeh mest, ki bi pripovedovali o svojih zgodbah iz preteklosti, ali jezikovno kavarno, kjer bi se lahko prek pogovora s “sosedi” Slovenci učili italijanskega jezika, Italijani pa slovenskega.
Preberi še ostale pogovore (klikni na ime):
