REBECCA FIERRO: Evropska prestolnica kulture skozi mlade oči
Ko smo tik pred odprtjem Evropske prestolnice kulture 2025, smo se v tej številki pogovorili z mladimi iz obeh mest; nekateri so slovenskega, drugi italijanskega porekla, a vsi živijo v središču tega edinstvenega dogajanja.
Kako mladi spremljajo priprave na EPK? Kaj pričakujejo? Kaj jim to pomeni? Spoznajmo jih in prisluhnimo njihovim pričakovanjem.
Sem Rebecca Fierro, živim v Gorici, stara sem 23 let in sem vpisana na magistrski študij italijanistike na Univerzi v Vidmu z dvojnim sedežem med Vidmom in Trstom.
Kaj ti pomeni, da je tvoje mesto prestolnica kulture?
Pomeni mi res veliko. Že nekaj let gledam, kako ljudje odhajajo v večja mesta z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi, in to me navsezadnje razžalosti, čeprav take izbire popolnoma razumem, saj je tudi meni jasno, da Gorica mladim ne ponuja veliko. V Gorici je lepo živeti, saj je pravi mali raj, ki pa ga preveč podcenjujemo. Želim si, da bi EPK lahko bil nov začetek: zame, za Gorico in za morebitna prihodnja čezmejna sodelovanja.
Kako meniš, da prestolnica kulture vpliva na povezanost med dvema mestoma? Bo povezanost med njima okrepila odnose tudi med slovenskimi in italijanskimi prebivalci v Gorici?
Upam, da bo to sodelovanje dokončno odpravilo predsodke in razdalje, ki so se sicer s časom razredčili, a jih še vedno lahko občutimo. Res bi bilo lepo, če bi povsem pozabili na mejo, zavedajoč se tega, kar je bilo, a predvsem z velikim navdušenjem nad tem, kar bo.
Kaj bi si želel/a, da bi se ohranilo tudi po letu 2025?
Življenje. Gorico poznamo kot mrtvo in prazno mesto. Želim si, da bi zacvetele trgovine, odnosi, dogodki in veselje do druženja v mestu. Starša mi večkrat pravita o nekdanjih goriških ulicah ob sobotah zvečer: bile so polne ljudi, kot da bi bili vedno Okusi ob meji. Težko jima verjamem, da govorimo o istem mestu.
Če bi imel možnost sodelovati pri pripravi dogodka EPK, kako bi si ga zamislil/a?
Obožujem gledališče, zato pričakujem veliko predstav in pomembnih gostov. V zadnjem času gledališča že nekaj pripravljajo, kar zelo cenim, a še vedno sanjam, da bi Gorica postala strateška in priljubljena točka za dogodke, predstave in koncerte nasploh. Na razpolago imamo veliko prostorov, zapuščenih zgradb in površin, ki bi jih lahko izkoristili. Rada bi pomagala pri organizaciji takih pobud, saj bi mi to omogočilo spojiti svojo ljubezen do gledališča in svojega mesta.
Preberi še ostale pogovore (klikni na ime):
Preberi tudi
