Ganljiva zgodba o solidarnosti, rojeni iz tragedije, v tržaškem gledališču Rossetti
“Vsak v tej sobi ima zgodbo o tem, kako se je tisti dan začel,” se glasi ena od prvih replik muzikala Come From Away, ki je pretekli konec tedna navdušil občinstvo tržaškega gledališča Rossetti. “Tisti dan”, dan, v katerem se sproži neustavljivi val dogodkov, po katerih sta kanadska libretista Irene Sankoff in David Hein napisala muzikal, je 11. september 2001. In vendar se ta broadwajska uspešnica ne dogaja v New Yorku, pač pa v kar nekaj stotin kilometrov bolj severni vasici Gander, ki leži na vzhodnem robu kanadskega otoka Nova Fundlandija. Gander je tedaj premogel dobrih 11.000 prebivalcev in ne kaj dosti drugega, razen ogromnega in skoraj zapuščenega letališča, kamor je bilo po zaprtju ameriškega zračnega prostora preusmerjenih 38 letal.
Ustvarjalci pravijo, da je bolj kot o 11. septembru to zgodba o 12. septembru 2001: o posledicah tragedije, kot so jih doživljali tako domačini kot letalski potniki v tistih petih dneh, ko so ostali ujeti na otoku. Kanadčani so kljub omejenim zmogljivostim mesteca zelo gostoljubno sprejeli kar 7000 nenapovedanih obiskovalcev, jim pripravili hrano in ležišča ter jim nazadnje odprli vrata v svoje domove. Gre torej za večinoma pozitivno zgodbo o ljudeh, ki v izrednih razmerah stopijo skupaj in pokažejo veliko mero solidarnosti. Je zgodba, ki gledalce večkrat gane do solz.
Muzikal Come From Away (naslov dobesedno pomeni “prišli od drugod” in je izraz, s katerim prebivalci Nove Fundlandije označujejo tujce) torej obravnava resnične dogodke, kar za ta gledališki žanr ni ravno tipično. Netipično je tudi to, da eno uro in štirideset minut trajajoči spektakel nima odmora, poleg tega je v njem bolj malo plesa. Kljub omenjenim nenavadnostim je muzikal v režiji Christopherja Ashleyja, ki je leta 2017 zanj tudi prejel prestižno nagrado tony, vrhunski.
V spektaklu nastopa dvanajst igralcev, ki stalno prehajajo med različnimi vlogami: vsak od njih igra enega od prebivalcev Ganderja in obenem najmanj enega od prišlekov. To bi lahko postalo moteče oziroma preveč zmedeno za gledalce, kar pa se ne zgodi, saj igralci odlično karakterizirajo vsak lik, na primer z brezhibnim menjavanjem naglasov (od fundlandskega prek teksaškega do bližnjevzhodnega). In četudi so plesne točke redkejše, vsa predstava sloni na gibu: zgodba se organsko razvija iz prizora v prizor, medtem ko si igralci s koreografsko natančnostjo podajajo rekvizite in kostumske dodatke, s katerimi se preobražajo.
Tudi prostor ustvarjajo sami: z usklajenimi gibi realistično prikažejo na primer vzlet letala ali vožnjo z avtobusom. Scenografija je namreč dokaj preprosta: sestavljajo jo samo dve mizi in vrsta stolov, ki jih nastopajoči v posameznih prizorih razporedijo tako, da služijo različnim namenom. Zdaj so sedeži na letalu, nato stoli okrog miz v ganderskem pubu, spet tretjič jih zložijo v vzpetino, s katere dva od likov opazujeta razgled.
Ne preseneča, da muzikal Come From Away povsod naleti na izjemno topel odziv občinstva. Po izvrstnem debiju v newyorškem Broadwayu že nekaj let navdušuje tudi obiskovalce londonskega West Enda, od koder se je letos spet podal na turnejo: tržaški Rossetti je edino gledališče v kontinentalni Evropi, ki ga ima čast gostiti. Ob tej priložnosti sta se na tržaški oder vrnila dva dobro znana obraza: Nicholas Pound, ki je leta 2014 nastopil v muzikalu Cats, in Sara Poyzer, ki je pred točno desetimi leti navdušila v vlogi Donne iz muzikala Mamma Mia!. Slednja je tudi v tokratnem muzikalu upodobila eno osrednjih vlog: pilotko Beverly Bass, ki v solistični pesmi Me and the Sky opiše svojo neverjetno življenjsko zgodbo od otroških sanj do njihove izpolnitve, ko je postala prva ameriška kapitanka potniškega letala in kmalu dobila tudi čisto žensko posadko. Prav vse like iz muzikala so navdihnile resnične osebe, vendar je zgodba pilotke, ki jo v muzikalu spoznamo z njenim pravim imenom, med najbolj zvestimi; to je mogoče izvedeti iz intervjujev s kapitanko Bass, dostopnih na YouTubu, v katerih razkrije tudi, da je sama med največjimi oboževalci muzikala.
Dvorana gledališča Rossetti je bila skoraj popolnoma razprodana, vse tri večere pa je tržaško občinstvo igralce in glasbenike nagradilo z dolgimi stoječimi ovacijami. Nekateri najuspešnejši muzikali se na spored tržaškega gledališča v teku let večkrat vračajo; glede na navdušen sprejem Come From Away velja upati, da tudi te zgodbe ne bo konec po samo treh uprizoritvah.
