Pevske in glasbene izkušnje Petre Grassi
Na drugem državnem tekmovanju za zborovske dirigente v Arezzu, ki se ga je udeležila februarja letos, je osvojila absolutno prvo nagrado in nagrado za najmlajšo zborovodkinjo. Nagrada ji je omogočila nastop na najpomembnejšem svetovnem tekmovanju mladih zborovskih dirigentov v Turinu v organizaciji Evropskega zborovskega združenja in Feniarco. Poznamo jo kot pevko, pianistko, zborovodkinjo in skladateljico, torej kot vsestransko glasbenico. Samozavestna Petra Grassi, ki živi v sozvočju z glasbo, se je z njo srečala kot sedemletna deklica. Takrat se je zaljubila v igranje klavirja, ki je postal njen inštrument. Po končanem študiju klavirja na tržaški Glasbeni matici pri prof. Beatrice Zonta je diplomirala iz klavirja in glasbene didaktike na tržaškem konservatoriju Tartini. Študira dirigiranje in kompozicijo na konservatoriju “F. A. Bonporti” v Trentu v razredu prof. Lorenza Donatija, obenem poučuje klavir na Glasbeni matici, vodi otroški pevski zbor v Trebčah, vokalno skupino VIKRA, dekliški zbor Kraški slavček – Krasje, poje v kvartetu La rosa dei venti in piše skladbe.
Vsestransko mlado glasbenico je na rednem ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev predstavil Tomaž Simčič, ki ji je tudi zastavljal vprašanja. Da bi večer, posvečen glasbenemu svetu, polno zazvenel, so poskrbele pevke vokalne skupine VIKRA, ki jo sestavljajo dekleta iz Vipave in s Krasa pod vodstvom Petre Grassi. Najprej so zapele renesančno in romantično skladbo, nato dve ljudski v priredbi Ambroža Čopija, končale pa so z novostjo, in sicer s skladbo prof. Fulvia Jurinčiča na Kosovelovo besedilo.
Petra Grassi si je glasbene izkušnje začela nabirati že od mladih nog z učenjem klavirja in s petjem pri otroškem zboru Ladjica v Devinu. Pri Kraškem slavčku se je z Mirkom Ferlanom navdušila za dirigiranje in korepetirala. Novo izkušnjo ji je nudil tudi APZ Tone Tomšič v Ljubljani, v katerem je spoznala, kako ti zborovstvo odpre pot v profesionalni svet glasbe. Zmagala je enoletno štipendijo in se izobraževala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Pozneje se je odločila, da opravi avdicijo za Coro giovanile italiano, ki ga vodita Dario Tabbia in Lorenzo Donati, in so jo sprejeli.
Kvartet La rosa dei venti so ustanovili leta 2013 štirje pevci, ki jim je glasba še posebno pri srcu. To so sopranistka Martina Tardi iz Rima, kontralt Petra Grassi iz Slivnega, tenor Marco Barbon iz Benetk in bas Luca Scaccabarozzi iz Milana. Kljub oddaljenosti krajev se sestajajo v Slivnem, kjer vadijo. Udeležili so se pomembnih tekmovanj. Petra Grassi je prepričana o tem: “Če srečaš prave ljudi, je vse lažje”.
Kako pa je po mnenju 26-letne zborovodkinje danes z glasbo? Evropa je kljub znani dobri filipinski in ameriški zborovski literaturi še vedno središče mednarodnih zborovskih tekmovanj. Svet je postal s pomočjo hitrih povezav res majhen, tako da v Trentu ima sošolca iz Pekinga. Kar se tiče Slovencev in zborovskega petja, pa je v Sloveniji kar osemsto zborov, kar pomeni, da so trije odstotki slovenskega prebivalstva pevci. Na čudovito izkušnjo v APZ Toneta Tomšiča je zelo ponosna, saj se je tam naučila discipline, reda in skupnih potovanj oseb z isto željo.
“Kar se tiče glasbenih šol, je stanje v zamejstvu dobro. Ponosna sem, da sem profesorica na Glasbeni matici, saj je kader odličen”. Je dejala Petra Grassi, ki se je obenem zahvalila ravnatelju glasbene šole Bogdanu Kralju za sodelovanje. Pedagoško delo je izjemno pomembno za glasbenike, saj je otrok belo platno. Lepo je, da je v zamejstvu kljub finančnim težavam omogočeno glasbenim profesorjem, da se preživljajo s poučevanjem. Ker dela z mladimi, je poudarila, kako sta pomembna ideja in prepričanost zborovodje. Če je ta navdušen nad partituro, jo bodo tudi pevci vzljubili. Tako je na primer otroškemu zboru predlagala gregorijanski koral Ave Mario. Ta glasba, pravi, je čudovita za otroke, ker z njo urijo zvok in intonacijo. Skratka, mladim je treba ponuditi čim več stvari, program mora biti raznolik. Če pogledamo na italijansko šolstvo z zornega kota glasbe, je obupno. Morali bi vlagati trud v mlade in jim zaupati.
Šin
