Ob prisrčnem večeru še glasbena predstava Ostržek
V župnijski dvorani je bil v sredo, 6. marca 2013, kulturni večer, posvečen svetovnemu dnevu maternega jezika, ki ga je UNESCO razglasil za 21. februar 1999. Najprej je pod vodstvom Zdenke Komel zapel šolski pevski zbor iz Mirna in Bilj. Na klavir jih je spremljala ga. Anica.
Slavnostna govornica je bila učiteljica Branka Žižmond, ki poučuje v Kostanjevici na Krasu, velika ljubiteljica slovenskega jezika in kulture. Povzemamo njen govor:
“Pozdravljam vse, ki ste se nam pridružili na poti iskanja ljubeznive energije, ki radostno poganja sile življenja in spremeni noč v jutro – je obljuba svetlega sobivanja. Saj smo iskalci svetlobe znotraj nas, spoznavalci obzorij, ki se ti zarišejo navkljub oblakom spreminjajočih smeri. Materinščina je ena. Skoraj vedno je to govorica, ki smo se je najprej naučili in to od matere. Prvi stik otroka z mamo – z otrokom se pogovarjamo vse od rojstva: pojemo mu uspavanke, igramo se bibanke, ko ga negujemo, tolažimo – otrok morda ne razume besed, čuti pa njihovo melodijo, ritem ter našo ljubezen in nežnost. Začne posnemati ljubljeno bitje in slediti občutenju v komunikaciji. To je celo življenje izražanje intime človeka. Na svetu obstoji več kot 6000 jezikov materinščine, enako ljubečih in pomembnih. Kaj vse smo preživeli Slovenci, odkar živimo na tej zemlji: zapostavljanje, poniževanje, potujčevanje, pa vendar smo ohranili svoj jezik, svoje običaje, svojo kulturo, svoje slovenstvo! Zavest materinščine ne oblikuje človeku narodni ponos in navezanost na domovino. Zato je boj zavednih ljudi za narodnostne pravice vedno povezan z materinščino. Dobiš lahko, kar hočeš, če si le želiš dovolj pristno in iskreno. Želeti z žarom, ki ti prodre do edinstvenega v tvoji biti, duši, duši, ki živi globoko v nas, duši, v kateri živi lahna ptica, ki čuti vse, kar čutimo mi. Predvsem hrani vsa naša občutenja in dragocene vrednote, nedotakljive delčke naše biti. Ko ji prisluhnemo, sporočamo, da smo na pravi poti, ki nas pelje v pravo smer in za katero se je vredno boriti. Slovenščina je imela sprva enako veljavo kot vsi drugi jeziki. O njeni rabi so znani dokazi iz fevdalne in poznejše rabe. Vendar slovenski jezik v stoletjih bije hude boje za obstoj. V vseh letih zatiranja so se našli ljudje, ki so se za materinščino ognjevito borili (Tavčar, Levstik, Cankar, Prešeren). Živeti za vrednote pomeni zapustiti sledove, ki se ob soočanju poglobijo in potujejo dalje kot dobra vest ljudi. Če hočemo v življenju ubrati pravo smer, si moramo pazljivo izbrati možnosti. Ena najbolj pomembnih je, da izberemo sebe, svojo neponovljivost in enkratnost. Vzbuditi sonce v sebi, se vzgajati v odpuščanju. To je izziv! Slovenski jezik je obstal navkljub vsemu, še vedno pa je osnovna pravica do materinščine marsikje okrnjena. Vsi mi, ki živimo v Sloveniji, in ostali Slovenci zunaj meja, si moramo skupaj prizadevati za lepšo in boljšo materinščino ter njeno prisotnost kot temelj. Če jezik zanemariš, se začne majati narodnostna pripadnost. Še zlasti zamejski Slovenci se zavedate, da je vaš boj za pravico do materinščine v javnosti boj za obstanek – za biti ali ne biti. Naj bo jezikovna majhnost prednost – kot nekaj enkratnega. Ob bok materinščini postavimo knjige v slovenskem jeziku. Kar je zapisano, ne umre! Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi in hoče živeti. Vse, kar je v življenju vrednega, nam je skupno – je v iskanju naravnanosti k smiselnosti trenutkov. Moč in zaupanje sta ves čas v nas. Smisel za brezčasnost po hitenju celega življenja, sprejemanja drugačnosti, pristan in zavetje toplega, dragocenega doma. Ni pomembno, kako zapletena je zmešnjava ali kako velika je napaka. Dragocene stvari imajo obliko srca. Besede, jezik, ljubezen… Verjeti v ljubeznivo energijo, ki je ustvarila svet. Naj se vas dotakneta mir in pesem srca… Naj vas dosežeta kot smisel znotraj nesmislov”.
Temu nagovoru je sledil pozdrav častne gostje, vodje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti novogoriškega območja, gospe Maje Jerman Bratec, ki je poudarila, da je zelo počaščena, da izven matice poudarjamo pomembnost maternega jezika, ker nas bo le ta obdržal Slovence za prihodnje rodove.
Po govoru obeh častnih gostij je povezovalec večera, Oshbej Gergolet, napovedal gledališko glasbeno predstavo za otroke, Ostržek Carla Collodija. Pod mentorstvom in v priredbi Emila Aberška so tri dijakinje, Anuša Kodelja, Maja Petrovič in Ana Marija Belingar, igralke Gledališča na vrvici iz Nove Gorice, uprizorile 40-minutno pravljico, ki je bila prejšnjo sezono najboljša izvedba mladinskih gledališč na Novogoriškem. Nadarjena dekleta so s svojo prepričljivostjo prikazale porednega Ostržka in znale privabiti skupne odgovore otrok iz dvorane, kako je bil Ostržek nabrit, površen in nič ga ni zanimalo. Skupaj so ga spravili na dobra pota, da je začel hoditi v šolo, poslušati očeta in postal tak kot njegovi vrstniki.
Za konec so na oder prišli še doberdobski Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič in večer končali s petjem. Ker so komaj minili mesec slovenske kulture, dan maternega jezika in Prešernov dan, so mladi pevci zapeli Prešernovo Zdravljico, kar smo prisotni v dvorani počastili tako, da smo spoštljivo vstali.
Župnijski svet in družina Romana Gergoleta sta tako zaokrožila deseto prireditev, od katerih je bil dan maternega jezika letos druga. Upamo, da bo to postalo tradicija, saj potrebujemo narodno zavest, ljubezen do maternega jezika in sodelovanje z matico, kar skupaj gojimo z našimi naraščajniki.
RG
