Hvala, Branko, za tvoj zgled!

S postavitvijo spominske plošče so se predanemu prostovoljcu in povezovalcu skupnosti zahvalili za njegovo dolgoletno delo na kulturnem, športnem, družbenem in verskem področju

Vsaka družba potrebuje ljudi, po katerih naj se mlajše generacije zgledujejo; za našo skupnost je eden izmed takih zgledov Branko Černic. Po poklicu bolničar je deloval najprej v goriški psihiatrični bolnišnici, potem v Centru za odvisnosti (SERT), kjer se je še posebej posvečal ljudem z odvisnostjo od alkohola, ves prosti čas pa je v domačih Gabrjah in širšem goriškem prostoru aktivno, predano in nesebično posvečal delovanju v kulturnih, športnih, političnih in širše družbenih sredinah.

Natančno štiri leta, odkar je odšel s tega sveta, so se mu na pobudo sovodenjske sekcije SSk Remo Devetak vse ustanove, v katerih je deloval, zahvalile s postavitvijo spominske plošče na fasado gabrskega župnišča. Slavnostno odkritje je bilo v nedeljo, 18. oktobra, in ob tej priložnosti so se ga s prisrčnimi zahvalami spomnili številni prijatelji, znanci in nasledniki.

Široko Černičevo delovanje je uvodoma predstavila Roberta Visintin, predstavnica sovodenjske sekcije SSk, delo, ki ga je opravljal kot gospodar gabrske župnije, pa predstavnica župnijske skupnosti Gabrje-Vrh Martina Pelle. “Bil je zvest in skrben gospodar župnije in je zanjo skrbel kakor za svoj dom,” je povedala in spomnila, da je Branko opravljal številna dela v cerkvi in župnišču, med drugim skrbel za zvonjenje in vsako leto za jaslice nabiral sveži mah. Marsikateri domačin se ga spominja tudi kot pomočnika in nadzornika obnovitvenih del pri cerkvi in župnišču, ki so se zaključila leta 2005.

V domači vasi Branko ni skrbel le za cerkev, aktivno je podpiral tudi gabrsko društvo Skala. Tudi tej skupini ni nikdar odrekel pomoči, vsako leto je na primer na povorke peljal pustne vozove in rekvizite skupine. Kot je izpostavil Robert Juren v imenu gabrskega društva, Branko ni bil le delaven človek, ampak tudi hudomušna in simpatična oseba, s katero je bilo vedno prijetno kramljati.

Človek, ki je povezoval ljudi

Na Goriškem se Branka Černica spominjajo med drugim kot ustanovitelja in trideset let predsednika sovodenjske krvodajalske sekcije, v imenu katere se mu je na slovesnosti zahvalil Štefan Tomsič. “Je bil človek odnosov, mož povezav, most med različno mislečimi,” je o Branku povedal Tomsič, ki ga je poznal že od otroških let, vse od svojega 20. leta pa z njim sodeloval v društvu krvodajalcev. Izpostavil je, kako je znal biti Branko zanimiv za različne generacije, kar skušajo še danes ohraniti z vključevanjem tako mladih kot starejših članov.

Branko Černic je bil tudi dolgoletni predsednik Katoliškega tiskovnega društva v času velikih izzivov in pomembnih odločitev za prihodnost goriške slovenske skupnosti, kot se spominja sedanji predsednik Marjan Drufovka. Ustanovo, ki ima v lasti številne stavbe na Goriškem, kjer se ohranja in razvija slovenska kultura, je vodil v času obnove Katoliškega doma in stavbe na Travniku, kjer danes domuje tudi naš tednik.

Razdajal pa se je tudi na športnem področju, kjer je podpiral še posebej mlade. Pri AŠD Soča je skoraj dve desetletji z društvenim kombijem vozil otroke in mlade odbojkarje in odbojkarice na treninge, med vožnjami pa jih učil marsičesa. Ob tem je od mladih tudi marsikaj izvedel, kar so mu povedali ali kar je mimogrede slišal. Pogosto je skupine ob priložnostih peljal na sladoled, prilagajal se je potrebam vsakega in tudi dvakrat peljal do telovadnice, ko ga je kdo zaprosil, naj ga pride iskat kasneje. Globoko hvaležnost mu je v imenu društva na slovesnosti izrazil predsednik Igor Tomsič.

Spomin domačih

Hči Alenka je povedala, kako so domači gledali na “tatovo prostovoljstvo”. “Delili smo si ga z vami, kajti veliko večerov je bilo posvečenih društvom, s katerimi je sodelovali ali jih sam vodil,” je povedala. V službi se je Branko veliko učil o psihologiji in psihiatriji, vse znanje pa je “prenesel v svoje življenje, katerega podlaga je bilo deset božjih zapovedi”, je povedala njegova hči. “Čutil je, da je mali človek marsikaj zapostavljen, neviden za družbo. Prav zato je z vsem srcem na delovnem mestu skrbel za svoje krhke in slabotne. In to ne samo med delovnim časom, ampak jim je bil na razpolago ob katerikoli uri in dnevu.”

Daljnovidni mož

V spomin na Branka Černica je ob blagoslovu spominske table nekaj besed namenil tudi gabrski župnik Renato Podbersič, ki je od svojega prihoda na Sovodenjsko z njim veliko sodeloval. Povedal je, da je z Brankom zbral približno 6800 gabrskih folklornih obrazcev ter društvo Skala prosil za pomoč pri objavi primernega zbornika. Na pokojnega župnijskega gospodarja pa se je spomnil tudi z mislijo, ki jo je Branko povedal pred nekaj leti. “Ena največjih napak današnjega časa je, da nam življenje beži med prsti, da ga ne znamo uživati. Niti ne veš, da živiš; živiš, però na konci nimaš nič.”

Preberi več o slovesnosti ob odkritju in blagoslovu spominske table (klikni in preberi).