Jezikovnica (16)
Vezaj in pomišljaj
S tokratno Jezikovnico se vračamo k pravopisnim temam, s katerimi se je ta jezikovna rubrika pravzaprav začela. V eni od prvih Jezikovnic sem namreč napovedala, da se bom posvetila tudi razliki med vezajem in pomišljajem, ki veliko ljudi zmede. Marsikomu pa za to, ali uporabi vezaj ali pomišljaj, sploh ni mar oz. ga dejstvo, da teh dveh ločil ni uporabil pravilno, sploh ne gane. Opažam namreč, da v javnih besedilih, kot so različna obvestila in napisi, mrgoli napačne rabe, še zlasti pri zapisu delovnega časa lokalov oz. uradov. Pogosto si uporabniki jezika preprosto mislijo, da razlika med tema črticama, krajšo in daljšo, sploh ni pomembna, zato pač nekaj zapišejo in je zadeva zanje opravljena. Roko na srce – sporočila z vezajem tam, kjer bi moral biti pomišljaj in obratno, so razumljiva, še zmeraj pa niso pravopisno pravilna. Pa smo spet pri naši občutljivosti za jezikovno kulturo, ki jo lahko imamo ali pa ne. Verjetno nas zaradi tovrstne napake nihče ne bo s kolom po glavi, dobrega vtisa na nekoga, ki pravopis pozna, pa verjetno ne bomo naredili. Kaj imamo torej v mislih, ko omenjamo vezaj in pomišljaj? Vezaj je kratka črtica (-), nastopa v besedah: slovensko-italijanski slovar, rdeče-modrobela zastava, zgodovinsko-geografska razprava, Cdur, B-kategorija, e-pošta, 4-članska komisija, 25-odstotni delež. Oglejmo si naštete besede: v prvi skupini so take, v katerih vezaj zamenjuje besedico in, saj bi lahko zapisali tudi: slovenski in italijanski slovar in rdeča in modra in bela zastava. V skupini drugih besed pa so take, v katerih je prvi del črka ali številka, gre torej za kombinacijo črke ali številke in običajne besede. Namesto zapisa z vezajem bi lahko izbrali tudi zapis številke z besedo, tako bi npr. namesto e-pošta dobili elektronska pošta, 4-članska komisija bi postala štiričlanska komisija, 25-odstotni delež pa petindvajsetodstotni delež. Priznajte, da takšni dolgi zapisi niso ne praktični ne pregledni. Da bi se temu izognili, uporabimo stični vezaj (brez presledka pred in za njim). Nestični vezaj se rabi, ko zapišemo umetniško ime, drugi priimek (neobvezno) ali ime kraja iz dveh imen: Josip Murn – Aleksandrov, Marija Novak – Kovač, Kal – Koritnica, desnostični ali levostični vezaj pa tudi v takih zvezah: bil/-a, kulturno- in političnozgodovinski. Raba vezaja v prvih naštetih primerih je daleč najpogostejša, zato sem jih tudi naštela najprej.
Kaj pa je potemtakem pomišljaj?
Pomišljaj je dolga črtica oz. daljša od vezaja (–), na tipkovnici ga dobimo, če, preden pritisnemo tipko, na kateri je vezaj, pred tem in za tem pritisnemo še prazen prostor, tako se nam kratka črtica (vezaj) podaljša v dolgo črtico (pomišljaj). Pomišljaj ima več funkcij. Lahko je enodelni ali dvodelni in zamenjuje drugo ločilo, npr. vejico, ko želimo del povedi poudariti ali ko imamo zapleteno večstavčno poved (Prišel, videl – zmagal., Tisti človek – včeraj sem ga videl prvič – se je nenadoma pojavil pred mano.). Kot vidite v navedenih primerih, je tovrstni pomišljaj nestični, kar pomeni, da je pred in za njim presledek. Stični pomišljaj pa zapišemo, ko želimo nekaj prostorsko ali časovno zamejiti, ko želimo sporočiti razdaljo ali čas (cesta Sežana–Ljubljana, str. 351–420, delovni čas: 8.00–15.00, v letih 1941–1945). Pravopisno napačno je torej, kar vidimo najpogosteje zapisano ravno v obvestilih o delovnem času, uporabiti vezaj ali nestični pomišljaj (delovni čas: 8.00 – 15.00, 8.00-15.00, 8.00 – 15.00). Le bodite od zdaj naprej pozorni na rabo vezaja in pomišljaja v javnih napisih, nedvomno boste (žal) naleteli na množico napak.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
