Tranzitna država
Na stopnicah (199)
Ste že slišali tisto, da je Slovenija “tranzitna država”? Njena lega v Evropi med Balkanom in Zahodom, med centralno Evropo in Mediteranom pomeni, da si jo ljudje želijo prečkati v vse smeri: karavane tovornjakov iz pristanišč, begunci iz Sirije, orožje za Ukrajino (ali Izrael), poleti pa še dolge kolone počitnikarjev. Avstrijci imajo Mozarta, Francozi vino, Američani rakete (za na Luno in nad sovražnike), Kitajci poceni elektroniko … mi pa avtoceste. Navadnih cest ne omenjam, ker se mi prepogosto zgodi, da se moji zamejski znanci zgražajo nad njihovo kakovostjo.
A je že tako, da od ljudi, ki državo samo prečkajo, nimaš prav veliko – pobereš cestnino, morda denar za gorivo (če je cena dovolj ugodna) in še kaj zraven. Morda tudi zaradi tega na bencinskih servisih v zadnjem času dobiš že skoraj vse, seveda po ustrezno zasoljeni ceni. Zato pravzaprav ni dobro preveč spodbujati takšne identitete tranzitnosti; naša dežela morda lahko svetu vseeno ponudi več, kot da je ena sama asfaltna transverzala z redno posejanimi počivališči ob njej. Bolj kot skrajno pretočnost države je morda koristno spodbujati razloge, da se ljudje pri nas ustavijo. Ali da je pri nas njihov cilj. To je morda še bolj izrazito, ko je kakšna prometna žila speljana skozi kraje, kjer ljudje res precej zamudijo, če samo zdrvijo mimo. Ali kjer se z dajanjem prednosti tranzitnosti pred lokalno identiteto dela škoda. Če tega sami ne zastopamo, bodo to težko dojeli drugi, tujci.
Od kod zdaj moje razmišljanje o tranzitu? Seveda, zaradi prenove je zaprta vipavska hitra cesta čez Rebrnice. In to je dozdevno nacionalni šok. Kilometrske kolone tovornjakov na Fernetičih. Zdi se, da ljudje pričakujejo, da bodo teh sto dni državni funkcionarji in cestarji prenesli tovornjake od Nanosa do Vipave na ramenih kot sv. Krištof. Bi se sploh lahko zgodilo kaj hujšega, kot da je za tranzit zaprta cesta, katere obnova se napoveduje že več kot leto? Ampak veste kaj, že ob prejšnji zapori pred leti sem razmišljal, da je verjetno sploh ne bi smeli odpreti nazaj za tranzit – doline je škoda za to. Morda bo kdo s Krasa protestiral, da je tudi Krasa škoda, ampak je že tako, da nam je avtocesta, njen hrup in smrad napoti, dokler ni treba vsako jutro v službo par deset kilometrov stran – potem pa je kar naenkrat najbližji priključek predaleč. No, Vipavska dolina je tako turistično kot kmetijsko preveč zanimiva, da bi jo zvedli na zgolj tranzitno področje, in preveč ljudi živi tu. Obvoz čez Kras je povsem dobra alternativa, sploh v luči tega, da gre na italijanski strani avtocesta od Gorice do Vidma skoraj mimo Tržiča. Ampak če se zdi, da se na naši strani na moč ponosno oklepamo identitete tranzitnosti, pa se je na italijanski strani otepajo – morda toliko bolje vedo, da od nje nimaš prav dosti. In močno sumim, da že druga prenova tega cestnega odseka v relativno kratkem času po izgradnji ne bi bila potrebna, če ga ne bi stalno obremenjevali težki tovornjaki. Nekje bežno v spominu se mi celo dozdeva, da je bilo rečeno, da vipavska hitra cesta ni namenjena za tranzit. In tudi če ni bilo rečeno – pa recimo zdaj.
