Doberdob potrebuje dialog, sodelovanje in vizijo

POGOVOR – Župan Peter Ferfoglia o vstopu v politiko, izzivih ob prevzemu občine, prvem letu mandata in načrtih za prihodnost Doberdoba

Mineva skoraj leto dni, odkar je Peter Ferfoglia prevzel vodenje Občine Doberdob. Domačina, ki je zaposlen na slovenskih višjih šolah v Gorici kot tehnično-praktični učitelj ter je obenem tudi raziskovalec na novogoriški univerzi, sta podprli lista stranke Slovenska skupnost in občanska lista Zaživimo občino.

Zmaga Petra Ferfoglie na lokalnih volitvah je prinesla številna pričakovanja, pa tudi obljube o spremembah, razvoju in večji povezanosti z občani. Ob prvi obletnici mandata smo ga povabili na pogovor o doseženem, izzivih, ki so zaznamovali preteklo leto, ter načrtih za prihodnost.

Po mnogih letih raznolikih izkušenj in delovanja na različnih področjih ste stopili v politične vode. Kako ste doživeli ta prehod in kaj vam je pomenil vstop v politiko?

Ko so me povabili k sodelovanju in mi predlagali, da bi kandidiral za mesto doberdobskega župana, sem začetno obotavljal, saj se nisem nikoli ukvarjal s politiko. Po značaju pa sem oseba, ki se rada preizkuša na različnih področjih in se ne boji novosti. Zdelo se mi je, da glede na izobrazbo in delovne izkušnje lahko nekaj dobrega ustvarim, zato sem po dogovoru z ženo povabilo le sprejel in se začel soočati z novimi izzivi. Skok v politiko je bil zame pravi možganski pretres, vsakič, ko se lotim novega projekta, pa sem zelo motiviran in se ne vdam – žena pravi, da sem kot lokomotiva, ki lahko vleče zelo težak tovor!

K moji odločitvi je prav gotovo pripomogla podpora članov SSk in občanske liste Lamberta Soranzia Zaživimo občino. Seveda, sem politično usmerjen, vsak od nas ima svoje politično prepričanje, a odločil sem se predvsem, ker me je zanimalo delo v javni upravi. Imam že kar nekaj izkušenj na podjetniškem področju in prepričan sem, da lahko svoje znanje prenesem na področje vodenja občinske uprave.

Priznam, da začetno sploh ni bilo lahko, biti občinski upravitelj ni lahko. Moja naloga je združevati ljudi z različnimi političnimi prepričanji, pogledi na svet, idejami in to se mi zdi še najbolj zanimivo. Medsebojne razlike in drugačni pogledi nas bogatijo.

Ko ste bili izvoljeni, se je govorilo o zgodovinskem dogodku. Po mnogih letih se je namreč v Doberdobu zgodil preobrat, pekoč poraz Občinske enotnosti, ki je Doberdob upravljala vse povojno obdobje. Zakaj so vas volivci in volivke izbrali v tako velikem številu in kakšna je bila volilna kampanja?

Občani so si želeli sprememb, med njimi je bilo prisotno nezadovoljstvo nad dotedanjo upravo in številni so glasovali drugače kot v preteklosti. K moji zmagi je prav gotovo pripomoglo dejstvo, da smo zasnovali res široko koalicijo, v katero smo privabili razne akterje krajevne politike. Začetno so bili nekateri zaskrbljeni, ker me niso poznali, a čeprav že več let ne živim v vasi, sem Doberdobec, še vedno zelo navezan na rojstno vas, v kateri sem bil v mladih letih zelo dejaven in vključen v razna društva.

Kampanja je bila zelo zanimiva, občasno kar naporna, ostra, tudi moteča, a vse sem sprejemal umirjeno in z veliko zagnanostjo. Ker me niso dobro poznali, sem imel občutek, da so moji nasprotniki z veliko vnemo raziskovali moje življenje in iskali negativne stvari. Ničesar niso našli in to jih je spravljalo v težave.

Nikoli nisem želel postati župan. To sploh ni bilo med mojimi življenjskimi cilj, sedaj pa sem zelo hvaležen, da sem bil izvoljen, in bi mi bilo žal, če bi bili izidi volitev drugačni. Upravljanje občine mi je zelo všeč, saj mora biti župan odprt za vse, predstavlja vse občane ne glede na politično usmeritev, imeti mora veliko kompetenc in znanj na zelo različnih področjih. Po izobrazbi sem inženir, ukvarjam se z menedžmentom in znam organizirati skupinsko delo, več let sem živel v drugih državah, končujem doktorski študij na področju sociologije, sem družinski oče, po značaju razgledan in odprt človek. Zdi se mi, da imam kar nekaj lastnosti, ki so koristne za dobrega občinskega upravitelja.

S katerimi največjimi izzivi ste se morali soočati v prvem letu županovanja?

Prva in največja težava je bila in je še kadrovska podhranjenost občine. Uslužbenki, ki sta že skoraj petnajst let skupaj vodili tehnični urad, sta nekaj tednov po moji izvolitvi zaprosili za premestitev, izbrali sta drugo občino. Kmalu zatem je odšel tudi občinski tajnik – občinski urad je bil takoj po moji izvolitvi popolnoma na kolenih!

Takoj smo začeli iskati nove uslužbence, žal na javnih lestvicah ni prijavljenih oseb z dobrim poznavanjem slovenskega jezika in to predstavlja za naše, slovenske občine nepremostljivo težavo. Kmalu smo zaposlili novega uslužbenca z italijanske lestvice, ki pa je po mesecu dni sprejel pomembnejšo funkcijo na drugi občini. Na pomoč nam je prišlo osebje Občine Tržič, kar pa seveda ni dovolj.

Bilo je kar naporno. Tri tedne sem moral sam voditi tehnični urad. V tistem obdobju sploh nisem mogel opravljati funkcije župana. Situacija ni še rešena, a pomaga nam tudi Občina Števerjan in odprli smo natečaj, na katerega se je prijavilo šest oseb. Zaposlitev na občini zahteva veliko požrtvovalnega dela. Za župana sploh ni lahko imeti zadostnega števila ljudi, na katere se lahko zanese, kot rečeno pa sem vztrajen človek in se ne vdam. Prepričan sem, da bomo vse rešili, počasi, korak za korakom.

Katere druge pomanjkljivosti ali težave ste prepoznali ob začetku mandata in kako ste se jih lotili?

Projekt za obnovo občinske telovadnice je bil že odobren, vse je bilo že določeno, dela pa so se začela šele z začetkom naše uprave. Sledimo jim z veliko zavzetostjo in verjamemo, da bo telovadnica letos poleti dokončana, svojemu namenu pa uradno oddana v novem šolskem letu. Torej najprej smo se lotili tega projekta, veliko pa je tudi drugih, ki jih nameravamo uresničiti.

Ker je osnovna šola v Doberdobu zelo stara stavba, dotrajana, neprimerna in ne ustreza več veljavnim protipotresnim standardom, smo takoj po izvolitvi zaprosili Deželo FJK za finančni prispevek v višini 5,6 milijona evrov za gradnjo nove stavbe. Pri tem imamo podporo ravnateljstva večstopenjske šole v Doberdobu. Ta projekt sicer ni bil v našem programu, a že med kampanjo sem jasno razložil volivcem, da mora biti program elastičen, prilagodljiv trenutnemu stanju in potrebami vasi.

Ko sem prvi dan po izvolitvi stopil v občinsko stavbo, sem bil kot tujec. Nisem doživel predaje funkcije, prebiranja dokumentov sem se lotil sam in skušal razumeti dejansko stanje na občini. Vedno sem bil prepričan, da mora biti za to, da se lahko javna dela sploh začnejo in da spoštujejo določeno časovnico, skupina sodelavcev v javni upravi složna. V prvih mesecih na občini sem na vse načine skušal pomirjati uslužbence, ki me niso poznali, razbliniti napetost, ki je nastala po volitvah. To je bilo zelo težavno delo, a veliko smo se pogovarjali, poslušal sem njihove nasvete in se učil.

Na področju javnih del imamo veliko potreb: popraviti moramo ceste, ustvariti nov sistem za greznico, ki ga v vasi nimamo. V občinskih zaselkih nimamo optičnih vlaken za dobro internetno povezavo, veliko je potreb in zahtev prebivalcev manjših vasic doberdobske občine, nujno moramo ovrednotiti tudi sprejemni center na Gradini.

Seveda je največja težava v tem, da občina nima zadostnih stalnih prihodkov, ki so potrebni za plačevanje uslužbencev in investicij v javna dela. Za iskanje različnih prispevkov se trudijo občinski odborniki in vodje posameznih uradov. Vsakdo lahko pripomore k temu. Doberdob nima industrije, zato sem mnenja, da bi morali trud vložiti v razvoj turizma. Na tem področju bo lahko občina zaživela, saj imamo veliko naravnega bogastva, ki ga moramo ovrednotiti, in nenazadnje tudi turistične kmetije in druge podjetniške dejavnosti, ki lahko postanejo še bolj atraktivne. Prizadevam si za ustanovitev komisije, ki se bo soočala s potrebami lastnikov kmečkih turizmov, podjetnikov in pridelovalcev. Uresničevanje turističnih projektov žal pogosto zahteva previdno ravnotežje med razvojem in spoštovanjem strogih zakonodajnih okvirov za varstvo naravnega okolja, ki pokriva velik del občinskega ozemlja.

Verjamem, da bomo z vztrajnostjo, pozornostjo in spoštovanjem do starejših ljudi v vas privabili tudi mlade! Doberdob bo postal viden in zanimiv.

So vam kakšni projekti še posebno pri srcu?

Trenutno razvijamo več projektov tudi na področju sociale. Zelo sem zadovoljen z odborniki in zaposlenimi, ki se s tem ukvarjajo, saj so pripravili prošnje in tudi že dobili nekaj finančnih prispevkov za različne manjše projekte.

Načrt naše uprave je v Doberdobu ustvariti pravo vaško jedro, kraj združevanja, vaški trg. Obnova šole in telovadnice spadata namreč v širši projekt, s katerim želimo ustvariti kraj, ki bo povezoval ljudi. V Doberdobu je pred kratkim prenehala delovati tudi zadnja trgovina, kar je za malo vas, kakršna je naša, zelo hudo. Trgovina je namreč tudi kraj srečevanja, pomemben predvsem za starejše občane, in s tem v zvezi smo prosili deželo tudi za pomoč pri uresničitvi projekta za boj proti osamljenosti in medgeneracijsko srečevanje. Med drugim naj povem, da imamo zelo veliko povpraševanje tudi za nove občinske jasli. Potreb v vasi je veliko, zamisli tudi. Srčno upam, da nam jih bo čim več uspelo uresničiti.

Zadnje čase je veliko govora o ponovni ustanovitvi pokrajin v naši deželi. Mislite, da bi bilo to za manjše občine koristno?

Prav gotovo! Pokrajine so posrednik, vezni člen med posameznimi občinami in deželo. Povsem se strinjam s ponovno vzpostavitvijo teh upravnih enot. Zelo dobro sodelujemo z drugimi občinami, kot so Zagraj, Sovodnje, Števerjan, Ronke in Tržič, zveze in organi, ki so bili zamišljeni kot nadomestilo pokrajinam, pa zaradi pomanjkanja legitimnosti in nezmožnosti reševanja lokalnih problemov niso bili dovolj uspešni. Pokrajine bi lahko pomagale manjšim občinam predvsem pri soočanju s kadrovsko stisko. Na slovenskih občinah krvavo potrebujemo tajnike, ki bi poznali naše problematike in zakonodajo, ki ščiti naše pravice, gre pa za delovno mesto, ki predstavlja zelo velik finančni strošek – pokrajina bi nam lahko pomagala tudi v tem in nenazadnje tudi pri pridobivanju različnih finančnih sredstev.

Glede na svoje kompetence in izkušnje – kaj bi izpostavili kot svoj največji ponos?

Najbolj sem ponosen na to, da sem postal neke vrste posrednik predvsem med prejšnjo, večdesetletno upravo in to novo, našo, ki se na vse načine trudi in si prizadeva za dobrobit vseh Doberdobcev. Znam poslušati, vedno sem pozoren na želje in potrebe svojih sogovornikov. Ponosen sem na te svoje lastnosti, ki so mi v vlogi župana še kako koristne.