Maria Grazia Persolja samostojno razstavlja v Galeriji Ars

Maria Grazia Persolja je v Galeriji Ars kot doma, do danes pa na Travniku 25 še ni samostojno razstavljala. Neutrudna podpornica kulture, ki že desetletja spodbuja čezmejno sodelovanje in prireja številne umetniške dogodke, je v letu Evropske prestolnice kulture pripravila bogato razstavo z naslovom Izbire?, ki bo v času odprtja Katoliške knjigarne na ogled do 15. maja.

Umetnica je izkoristila dva razstavna prostora in prikazala dve veji svoje ustvarjalnosti. Obiskovalcem ob vhodu v prostor najprej ponuja izbor grafik, ki jih je ustvarila z različnimi tehnikami. Raznoliko je najzgodnejše obdobje, saj je za razstavo izbrala tudi dela, ki imajo že več kot 40 let. Med najstarejšimi je osamljen obraz starca, ki je nastal kot manifest osamljenosti, ki so ji danes prepuščene starejše osebe. Persolja se pri ustvarjanju ne osredotoča le na stvarnost, domišljijo uporablja tudi pri upodabljanju prostorov. Na razstavi je na primer na ogled oda Gorici, upodobitev simboličnega spomenika v Spominskem parku in goriškega gradu v ozadju.

Umetnica, ki navadno ustvarja z živimi oranžno-rumenimi barvami, je tokrat drugo razstavno sobo obarvala z modrino morja, rek in neba. Na levi steni so dela na temo svobode s plesom in glasbo, na koncu pa tudi z željo odtujenosti od zemeljskega sveta. Sredi stene pa stoji mačka, ki jo ima Maria Grazia za najbolj svobodno žival. Nasprotna stena je namenjena vodi in s tem bolj lahkotnim temam, kot jih je opisala avtorica. Tu si obiskovalec lahko ogleda različne pokrajine, v katerih kraljuje morje ali reka.

Kot je na odprtju uvodoma povedala Franka Žgavec v imenu društva Ars, je umetnica v več kot petdesetletni karieri znala dati glas pokrajini, duši in lepoti, zanj pa je značilno instinktivno in iskreno slikanje. Prejela je prisrčne zahvale za ves čas in trud, ki ga je darovala za kulturo na Goriškem, hkrati pa ker je vedno povezovala umetnike z obeh strani meje. Zgovorna je bila številčna prisotnost številnih prijateljev in znancev, krajevnih umetnikov in predstavnikov društev iz širšega goriškega prostora.

Na plodno kariero umetnice je prav tako ponosen goriški odbornik za kulturo Fabrizio Oreti, ki je na otvoritvenem večeru izrazil željo, da bi ji občina podelila posebno priznanje za opravljeno delo. “Če se danes lahko ponašamo z nazivom Evropske prestolnice kulture, gre zasluga takim osebam, ki so zdavnaj verjele v vrednote sodelovanja,” so bile besede odbornika, ki verjame, da krajevni ustvarjalci znajo pripovedovati in ovrednotiti naše območje.