“Županovanje je čisto druga zgodba”
Pogovor / Igor Gabrovec, župan Občine Devin Nabrežina
Devinsko-nabrežinska volilna zgodba je vesela zgodba, zgodba o uspehu in s srečnim razpletom za našo narodno skupnost, ki je pred približno enim letom združila moči, nastopila enotno in spet prevzela vodenje pomembne, zgodovinsko slovenske, občine. Kako je potekalo delo po izvolitvi, katera so odprta vprašanja in novi izzivi občinske uprave, smo se pogovorili z županom Igorjem Gabrovcem.
Skoraj leto dni je minilo od izvolitve. Kakšni so tvoji občutki in kako ocenjuješ delo svoje ekipe?
Skoraj že celo leto je naokrog in minilo je, kot da bi trenil z očesom. Priznam, da me je delo na županstvu popolnoma prevzelo. Kljub dolgoletni politični izkušnji v pokrajinskem, občinskem in deželnem svetu sem prav kmalu dognal, da je županovanje čisto druga zgodba. Delo se začne že pri jutranji kavi v baru, ko me vedno kdo ustavi in opozori na nerešeno zadevo, prosi za nasvet, deli mnenje o aktualni temi. Ko pridem v pisarno komaj prelistam dnevnike in že je na vrsti briefing s tajništvom za pregled pošte in vabil, ki jih preusmerimo tudi na odbornike in vodilne funkcionarje. Običajno sledijo sestanki, telefonski pogovori, pregled dokumentov in soočanja z uradniki. Nakar so vse obveznosti izven županstva, se pravi srečanja na terenu, soočanja z drugimi župani in institucijami, pa vse do reprezentančnih obveznosti, te se osredotočajo v glavnem v večernih urah in v vikendih. Ritmi dela so na prvi pogled neznosni, istočasno pa navdušujoči, saj se župan zlasti v manjših občinah ukvarja s poznanimi ljudmi, društvi in kraji. Gre za neke vrste razširjeno družino, ki ji pravimo občinska skupnost. Devinsko-nabrežinska občina sicer ni ravno med najmanjšimi, po številu prebivalcev je trideseta na preko dvesto občin v FJK.
Velik izziv je zato ohranjanje prostega časa zase in za družino, ni lahko.
V njej so tudi še zelo mladi in morda še nekoliko neizkušeni politični zagnanci … Kako so se izkazali?
Z Massimom Veronesejem sva v odboru dejansko najstarejša in pravzaprav edina s politično kilometrino. Pa vendar sem zelo zadovoljen čisto z vsemi. Odbornici in odbornike opredeljuje visoka stopnja strokovnosti, saj sem vsakemu zaupal resorje, ki jih obvladajo po zaslugi izobrazbe ali poklicne izkušnje. Politično-upravno začetno neizkušenost so takoj uravnovesili z zvrhano mero navdušenja, ki je še najbolj dragoceno in nenadomestljivo. Vsakemu in vsaki popolnoma zaupam, enkrat tedensko pa skupaj in torej timsko predebatiramo vsa najpomembnejša vprašanja. Temu so namenjene seje odbora, ki praviloma potekajo ob torkih dopoldne. Če je potrebno ali nujno pa se sestanemo tudi na daljavo. Dvorano občinskega sveta smo opremili z najsodobnejšo računalniško tehnologijo, ki omogoča urejeno vodenje vsakovrstnih sej in samega občinskega sveta tudi s soudeležbo fizično oddaljenih svetnikov in sogovornikov ter snemanje in oddajanja vsakega zasedanja.
V občinskem svetu sedi prav tako veliko število političnih novincev, kljub temu pa so sprejeli tudi operativna pooblastila in vodijo svetniške komisije. Zanje velja isto kot za odbornike: neizkušenost uravnovešajo z navdušenjem in si tudi z iznajdljivimi oprijemi prizadevajo, da najboljše zastopajo občane. Včasih se zgodijo tudi nerodnosti, ki jih vsekakor obravnavamo z nasmehom, razbremenjeno, in tako tudi rešujemo.
Gotovo tudi majhna občina zahteva veliko dela in se spopada s še nerešenimi, kočljivimi vprašanji. Katere so najbolj pereče točke na dnevnem redu?
Odprtih vprašanj je veliko, problemov še več. Dogaja se, da se spopadamo tudi z zelo starimi problemi, ki žal ne zastarajo: klasičen primer je nek urbanistično-nepremičninski zaplet v Devinu, ki se v krčih razvija vse od osemdesetih let. V tem času se je zvrstilo kar nekaj županov, nekateri so medtem tudi že umrli. Problem pa je nerešeno preživel vse do danes. Med najnovejšimi izzivi spada načrt za paleontološki muzej in park v Ribiškem naselju, kjer so že pred četrt stoletja odkrili prve fosile dinozavrov, ki so tu živeli pred sedemdesetimi milijoni let. Veliko pozornosti vlagamo v uvajanje novega in bolj učinkovitega pristopa na področju upravljanja z odpadki, čiščenja cest in urejanja javnega zelenja. V proračun smo vnesli približno pol milijona evrov za asfaltiranje cest v vaseh nad železnico, ki so bile že dolgo zanemarjene. Velik zalogaj predstavljajo občinske nepremičnine, začenši s šolskimi stavbami. Občinski stroj deluje, če vanj vlagamo strokovne in motivirane uslužbence. V tem obdobju zaposlujemo prve nove kadre, v prihodnjem dveletju pa jih bo za ducat več. Prioriteta naše uprave je tudi poglavje varnosti, ki se začne z urejenimi cestami in omejevanjem prometne hitrosti, z obnovo tudi talne signalizacije, s postavitvijo elektronskih merilnih naprav. Tekom leta bomo postavili serijo nadzornih kamer, načrt je približno tri leta ležal v občinskih predalih.
Kaj vam je uspelo rešiti v tem zadnjem letu…
Takoj po izvolitvi smo se že poleti spopadli z gozdnimi požari, ki so predstavljali dobesedno ognjeni krst naše uprave. Mislim, da smo se takrat dobro odrezali in od vsega začetka pokazali, kakšen je in bo naš pristop. Z novim šolskim letom smo nabrežinske osnovnošolce ponovno vrnili v domačo vas, in sicer v začasne prostore v poslopju nižje srednje šole. Te smo vrat na nos vsaj za silo opremili s pomočjo združenja staršev in nabrežinskega jusa. Delamo pa za dolgoročne rešitve, za nabrežinsko in druge šole. Sodelovanje z društvi je prav tako smerokaz, ki smo ga zakoliči že v volilni kampanji, tako kot ohranjamo in razvijamo stalno prisotno na ozemlju, v stiku z društvi in vaškimi skupnostmi. Tak primer je pobuda t.i. potujočega odbora, ko se občinska uprava vsakič popolnoma posveti soočenju s prebivalci posamezne vasi. Zagnali smo obnovo nabrežinskega trga in v mejah možnega vnesli nekaj korektur v začetni načrt. Naši občani so zelo pohvalno ocenili uvedbo mehanskega čiščenja cest. Na področju obdavčevanja smo se odločili za kriterij postopnosti, tako da smo z malenkostno večjim prispevkom s strani premožnejših občanov omogočili sorazmerno znižanje davčnega pritiska na družine z nižjimi dohodki. Ponosni smo, da bo davek na odvažanje smeti letos nekoliko nižji tako za gospodinjstva kot tudi za podjetja. Boj proti utajevanju ali napačnemu obračunavanju davkov bo omogočil dodatne korekture, saj s tem, da plačujemo vsi, je lažje, da se bremena porazdelijo bolj pravično. S sprejetjem obračuna za minulo leto pa bomo še pred poletnim premorom sprostili dodatna sredstva za investicije v vzdrževanje javnih nepremičnin, v ovrednotenje vaških jeder, v javne prostore za razvedrilo otrok in družin.Z zasebni parterji pa snujemo razvojni načrt za dom za ostarele ter za ovrednotenje nekaterih opuščenih nepremičnin, kakršna je na primer stara šola na nabrežinskem trgu.
Bliža se poletna sezona. Kako se pripravlja občina na naval turistov oz. kopalcev?
Sesljanski zaliv je glavno poletno obalno središče, ne smemo pa zanemarjati območij Ribiškega naselja, nabrežinskega brega in devinskega portiča. V minulih tednih smo v Sesljanu vsekakor evidentirali sezonske upravitelje za kioske, plačljiva parkirišča in kopališče Castelreggio. Pozorno smo sledili tudi razpletom v Portopiccolu, ki se tako ali drugače zrcalijo na celotno območje. Pri zaupanju javnih koncesij smo postavili v ospredje interese naših občanov, ki bodo tudi letos uživali pravico do popustov pri koriščenju storitev. Vzporedno pa razvijamo načrte za dolgoročne rešitve, saj je sesljanski zaliv biser, ki ga je več desetletno odlašanje z usklajenim načrtovanjem le osiromašilo. S turističnimi operaterji na občinskem območju ravnokar snujemo omizje za koordiniranje javne in zasebne pobude.
Računamo na uspešno poletno sezono, saj zanimanje in prisotnost turistov tudi pri nas stalno narašča. Občinska uprava sodeluje pri številnih kulturnih in turistično-promocijskih pobudah, ki bodo animirala poletne večere, tako kot tudi podpira poletna središča, ki jih za otroke prirejajo različna društva.
Poleti bo tako vse živo. Na županstvu pa so misli usmerjene že v začetek novega šolskega leta in v dogodke, ki se bodo vrstili v jesenskem in zimskem času.
