“Žrtvoval je svoje življenje, da bi rešil mnoge”

V ponedeljek, 30. septembra 2024, se je v Peterlinovi dvorani v Trstu začela nova sezona ponedeljkovih večerov, ki jih že dolga leta prireja Društvo slovenskih izobražencev. Pri društvu, je uvodoma povedal predsednik Martin Brecelj, si prizadevajo, da bi na predavanjih obravnavali širše, vseslovensko in tudi mednarodno dogajanje, prav tako pa tudi družbenopolitične, ekonomske, umetniške in aktualne vsebine.

Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja, ki je bil v vojnih letih tesno in tragično povezan s Slovenci, so na prvem ponedeljkovem večeru predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki jo je napisala tržaška književnica Elena Blancato in je izšla pri založbi Mladika v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz.

Občinstvo je na večeru najprej nagovoril Ivo Jevnikar, ki je knjigo uredil ter zanjo prispeval zgodovinski okvir opisanih dogodkov. “Knjiga je osredotočena na zadnje dneve p. Corteseja v podzemskih celicah na Trgu Oberdan v Trstu.” Slovenski prevod leposlovnega dela je pred leti pripravila Marija Cenda, uvodno besedo in spremno besedilo pa je za to knjigo napisala predsednica Sklada Libero in Zora Polojaz Vlasta Polojaz. Knjiga, pri kateri je sodelovala tudi prevajalka Laura Castegnaro, se predstavlja v učinkoviti grafični obdelavi Mateja Susiča.

Na večeru sta sodelovali avtorica Elena Blancato ter prevajalka Laura Castegnaro, v imenu Vlaste Polojaz pa je spregovorila Neža Kravos, ki je prebrala nekaj misli iz spremne besede h knjigi. “Pripoved Elene Blancato je pristna, saj se naslanja na patrove vitalne spomine, ki se prepletajo z grozljivimi trenutki njegovega mučenja v gestapovskem bunkerju, ki pa ostajajo omejeni na bunker. Še vedno je prisotna Placidova čustvena naložba v človeštvo, saj se smrt povezuje z življenjem.” To knjigo dolgujemo spominu hrabrega patra, ki je žrtvoval svoje življenje, da je rešil mnoge, piše še Vlasta Polojaz v predgovoru.

Besedo je nato prevzela avtorica Elena Blancato, ki je najprej pojasnila, da je p. Placida Corteseja spoznala preko Pahorjeve knjige Trg Oberdan. “Zanimala sem se za njegovo zgodbo in o njem veliko brala. Mislim, da je treba patra Corteseja vzeti kot zgled, saj je danes premalo takih ljudi, po katerih bi se lahko zgledovali.” Njegovo svetost avtorica vidi ne le v junaških dejanjih, temveč v njegovem vsakdanjem življenju.

V knjigi lahko preberemo tudi patrova pisma sestri Nini. “Na ta način spoznamo tudi njegov privatni in intimni del. Veliko sta si pisala in se spodbujala. Zgodba oz. knjiga predstavlja mozaik vseh teh pisem, v katerih se razkriva njegova duša. Prepleta se življenje in smrt, dobro in zlo, dan z nočjo.” V knjigi spoznamo človeka, ki sledi svojim idealom in vrednotam do smrti. Vse njegovo življenje je bilo usmerjeno v ljubezen do bližnjega. Opisani trenutki trpljenja se izmenjujejo tudi s številnimi trenutki veselja. Svoje otroštvo je p. Cortese preživel na Cresu. “V knjigi lahko beremo tudi dialog med p. Cortesejem in nekim zapornikom v taborišču Chiesanuova. Na ta način spoznvamo, kakšni odnosi so se razvijali v taborišču,” je sklenila Elena Blancato.

O prevodu knjige pa je spregovorila prevajalka Laura Castegnaro, ki je poudarila, da je “čar prevajanja prav v tem, da preko prevajanja spoznavam ljudi in zgodbe. Spoznala sem ljudi, ki jih drugače ne bi nikoli spoznala.” Dodala je tudi, da prevajanja ne vidi samo kot enostavno nadomeščanje besed, ampak kot pripovedovanje zgodb in prenašanje le-teh. “Vsaka zgodba ima svoj pomen in svoje dostojanstvo, zato je prav, da se tem zgodbam posveča čas,” je sklenila Laura Castegnaro.

Večer se je sklenil s poslušanjem odlomka zvočnega zapisa obravnavanega dela v izvedbi Radijskega odra iz leta 2016. Umetniško branje je na večeru predstavila predsednica Radijskega odra Manica Maver.

V Peterlinovi dvorani je na ogled tudi razstava del o p. Placidu Corteseju v več jezikih, za katero je poskrbela Knjižnica Dušana Černeta.