Znanje je neobhodno potrebno za reševanje krize ob tej epidemiji

Profesor Steno Ferluga živi v Krminu. Rodil se je leta 1951, diplomiral je iz astrofizike na tržaški univerzi. Po diplomi se je vpisal na prestižni študij S. I. S. S. A. (International School of Advanced Higher Studies) in pridobil mednarodni doktorat. Na tržaški univerzi je predaval fiziko s posebnim poudarkom na okolju. Njegova dejavnost zajema več področij. Objavil je več kot 40 člankov za revije in časopise (za znanstveno stran v časnikih Corriere della Sera, Press in drugih). Opravil je na desetine in desetine konferenc in je bil gost številnih televizijskih programov, zlasti tistih o znanosti. Leta 1988 je bil med ustanovitelji CICAP-a; že v začetku je bil njegov predsednik in je ostal na tem mestu do leta 2012, pozneje pa postal častni predsednik. Pred dvema letoma je vstopil v pokoj, a ima še vedno predavanja o različnih vsebinah, ki se tičejo znanosti. Občasno je gost tudi na slovenskih šolah. Postavili smo mu nekaj vprašanj. Za pogovor se mu iskreno zahvaljujemo.
Okužba s koronavirusom se vsak dan veča, pravijo, da bi lahko bilo okuženih že nad milijon ljudi v sami Italiji.
To bi lahko bilo res, ker je precej takih le z bolezenskim znakom, torej oseb, ki nosijo virus, a se jim to ne pozna. Ti so tudi tisti, ki bi na vsak način igrali vlogo “zidu” pred virusom oziroma naj bi po večdnevni okužbi pripomogli k znižanju okužb, ker bi virus pri njih ne imel učinka.
Zakaj je bilo največ okuženih z virusom v Evropi prav v Italiji?
Do danes to ni še povsem jasno. Najprej bi lahko ugotovili, da se je v Italiji okužba začela prej kot drugod. V Italijo je virus prišel dvakrat, prvič iz Nemčije v Lombardijo in drugič neposredno iz Kitajske v Srednjo Italijo.
Ali je res, da je tako težko dobiti cepivo za ta virus in da nam bo uspelo ustaviti okužbo do poletja?
Zelo naporno kot tudi težko je dobiti cepivo za navaden prehlad, saj tudi pri navadnem prehladu se virus stalno spreminja. Cepivo za viruse mora iti skozi več preizkušenj, da ga potrdijo in da se pokaže kot res učinkovito. Lahko se namreč tudi zgodi, da cepivo, ki ni dovolj “gotovo”, povzroči ravno nasprotne učinke. Lažje je pa dobiti pravilno nego, način, s katerim lahko omilimo posledice okužbe. Že zdaj namreč uporabljajo taka zdravila, ki pa niso dokončno preizkušena. Med drugim tudi pri navadnem prehladu imamo opravka s podobnim virusom, ki je skoraj brat tega novega koronavirusa, vendar je manj napadalen. Ni pa jasno, zakaj ima ta virus več moči pri nekaterih populacijah in drugih manj. Niti ni jasno, koliko časa bo lahko trajala okužba, vendar gotovo je zima bolj privlačna za viruse, tudi ker je pozimi človeški organizem bolj pod stresom in verjetno tudi podnebje vpliva na virus, saj so do zdaj bile najbolj okužene države v istem zemeljskem pasu. Kaže, da smo v teh dneh prišli v Italiji do viška in da bo začela v naslednjih dneh krivulja okužb padati.
Vem, da sodelujete tudi z drugimi raziskovalnimi inštituti v Evropi. Ali ti sodelujejo med seboj dovolj učinkovito?
Seveda. Celo inštituti za astronomijo sodelujejo s tem, da pripravljajo podatke in epidemične krivulje za zdravstvene ustanove in jih preverjajo z matematičnimi formulami. Problem ni lahek. Tudi podatki, ki jih imamo o poteku bolezni, so odvisni od števil izvidov, ki pa jih v posameznih pokrajinah večkrat delajo neorganizirano. Nekega dne so tako opravili več izvidov in se je zdravnikom zdelo, da se je okuženje zvišalo, a v resnici so spoznali, da to ni odražalo resnice. To vidimo tudi iz evropskih podatkov; v različnih državah na različen način nabirajo podatke. Rezultati na primer kažejo, da je umrljivost vseh okuženih v Italiji dosegla 10 %, v Nemčiji pa niti 1 %. Kako je to mogoče? Prav zaradi različnega merjenja okužb. V Nemčiji v glavnem merijo okužbe samo pri tistih osebah, ki nimajo še dodatnih patologij.
V knjigi Davida Quammena z naslovom Spillover iz leta 2006 že piše o prelomu ravnotežja v naravi, ki bi bil vzrok teh hitrejših prehodov virusov iz ene vrste na drugo. Kaj mislite o tem?
Prav ima pisec, ravnotežje med bitji se je predvsem zlomilo zaradi obnašanja človeka. Število ljudi se je v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih skoraj podvojilo. In tudi gostota prebivalsta se je povečala v marsikaterih državah: na Kitajskem, v Indiji, na Japonskem in v Evropi. Torej virusi imajo več možnosti, da okužijo ljudi. V zadnjih letih je nastalo veliko novih letalskih družb in leti so se eksponentno pomnožili. Ko sem bil še otrok, se je zelo malo ljudi posluževalo letala: le visoki politiki in menedžerji ter nekateri znani igralci. Danes je to postalo nekaj normalnega. Z nekaj sto evri lahko potuješ na drugo stran Zemlje. Torej so zelo narasli stiki med državami. Pred petdesetimi leti bi se ta bolezen gotovo ne tako razširila, ostala bi na Kitajskem. Tudi v preteklosti so bile obširne epidemije, kot na primer španska gripa leta 1918. A ta je uporabila leta, da se je preselila z ene celine na drugo in povzročila več kot 20 milijonov mrtvih.
Kakšno vlogo so igrali virusi v zgodovini zemlje, v svetovni evoluciji? Ali so virusi prva bitja na zemlji?
Ne prav prva bitja, so bolj stranski izdelek v svetovni evoluciji. Virusi so res zelo primitivni, a ne morejo biti prvi organizmi, ker živijo le kot paraziti v celicah, le-te pa so že bolj razvita bitja. Prva živa bitja, neke vrste proteini, so nastala pred štirimi milijardami let. Virusi so nastali nekoliko pozneje in imajo tri milijarde let. Človek na vsak način živi s temi mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi, ki so za nas precej koristni. Živimo z njimi v simbiozi in nam celo pomagajo, v glavnem niso patogeni. Virusi živijo v notranjosti naših celic kot paraziti in nam niso v napoto. Zanimivo je to, da virusi nenehno izumljajo nove gene in lahko potujejo tako, da vstopajo v druge organizme in prispevajo k evolucijskim spremembam.
Ali spada virus med žive organizme?
Težko je to ugotoviti, tudi zaradi tega, ker je težko vedeti, kaj pravzaprav določa življenje. Pojem življenja se izmika natančni znanstveni definiciji. Čeprav se virusi bolj kot bitja zdijo neki skupek kemičnih molekul, mislim, da spadajo k živim organizmom. Ko pride virus v celico, ne ostaja neaktiven, ampak se reši ovoja in izpusti svoje gene, ki prisilijo celico, da proizvaja tuj DNK in s tem kopije samega virusa. So pa zelo zviti, ker se znajo zelo dobro izogniti imunskemu sistemu. Zdi se, da bolezen oziroma škoda, ki jo povzroča virus, je bolj odvisna od reakcije imunskega sistema, ki premočno odreagira in povzroča infekcijo v pljučih. Nekateri znanstveniki pravijo, da so virusi le delčki prastarih celic, ki so se “osamosvojili”. Prioni, ki so starejša bitja od virusov, so tudi pred leti okužili živali in postali nevarni za človeka. To bolezen poznamo pod imenom bolezen “norih krav”. To so zelo majhne “iskrice” življenja in so tudi, kot virusi, nekaj skrivnostnega. So ovojnice iz proteinov, ki pa imajo v notranjosti DNK.
Ali mislite, da so na ravnotežje med človekom in mikroorganizmi vplivali tudi poskusi z genetsko spremenjenimi organizmi, katerih genetski materiali so spremenjeni?
To se mi ne zdi, ker so genetsko spremenjeni organizmi v resnici koristni za populacijo in z njihovo pomočjo lahko z manjšim stroškom pripomoremo k izboljšanju kakovosti življenja. Seveda moramo tudi paziti, da se to ne preveč razširi, in če se le da, moramo pustiti marsikje zemljo neomadeževano. Ta miselnost o čisti naravi je pravilna, a ne sme postati protiznanstvena. Spomnimo se, da je pračlovek živel povprečno le dvajset let, ker je podlegal raznim nevarnostim, kot so bile bolezni in divje zveri. Narava je divja v svojem izvoru in mi se moramo braniti. Seveda pa ne smemo pretiravati. V zgodovini smo spremenili marsikaj, tudi podnebje. Padska nižina je bila v preteklosti en sam pragozd kot tudi evropska celina. Človek je to spremenil sebi v prid, kar je bilo dobro. Moramo pa spoštovati ravnotežje v naravi in narave ne smemo izkoriščati za lastni egoizem.
Kaj mislite, da nas bo ta pandemija naučila?
Veliko. Najprej se bomo zavedeli svojega čezmernega in stalnega “tekanja”. Izčrpanost, utrujenost in občutek nelagodnosti so vsi znaki, ki nam povedo, da živimo odtujeno in se ne znamo odpočiti in se za tenutek ustaviti. Zdaj smo pa prisiljeni ostati doma, najti svoje korenine, kar nas privede do spoznanja, da je še nekaj drugega, za kar se splača živeti. Spoznamo bližnje, svojo družino, otroke. Zavedamo se, da ni mogoče dobro živeti, če drugega le izkoriščamo, zlorabljamo in gradimo svoje zadovoljstvo samo na njegov rovaš in njegovo škodo. Prav v teh dneh smo se naučili tudi bolje rabiti elektronske aparate, ki nam omogočajo hitro in učinkovito komunikacijo na daljavo. Pomembno je, da razvijemo tudi druge možnosti, kot je na primer delo od doma. Tudi računalnik nam postane sredstvo, s katerim si pomagamo pri delu ali pri učenju. Spoznali smo, kako pomembno je naše zdravlje in kako nam pride prav tudi pomoč zdravnikov. Tudi kultura je postala pomembnejša, saj vidimo, da je znanost neobhodno potrebna pri reševanju krize.
Kaj se bo zgodilo v prihodnosti z gospodarstvom?
Dobro je, da se zdaj vse sile usmerijo v vprašanje gospodarstva. Upam, da bo nastala neka poživitev v gospodarstvu, da bomo dobili tudi pomoč. Prišlo bo gotovo do gospodarske krize, ampak ne bo prišlo do pomanjkanja, ki smo ga imeli po svetovni vojni, ker tukaj ni ruševin, stanovanja in mesta so ostala nepoškodovana. Bojim pa se le, da ne bo izbruhnila nova inflacija in s tem padec vrednosti denarja. Najbolj bodo v tem smislu trpeli revni ljudje, ljudje v pokoju, ker ti razen pokojnine nimajo drugih dohodkov. Mislim, da bo treba pomagati tistim, ki so v težavah, ne pa jim nalagati še več davkov, obremenitev. Nisem politično usmerjen, a zdi se mi, da se je naša vlada precej dobro izkazala v tej prvi fazi krize. Precej hitro so ukrepali, čeprav niso imeli nobenega vzorca. Potem so tudi državo organizirali tako, da so glavne gospodarske panoge ostale aktivne: živilska industrija, prevozništvo. Če ne bi ukrepali na ta način, bi se velika večina prebivalstva znašla v škripcih, morda bi ostali brez hrane. Nemčiji in drugim državam v Evropi je lažje, ker imajo za vzor Italijo. Mi v Italiji smo imeli za vzor le Kitajsko. Toda Kitajska je čisto drugačna država, v njej vlada diktatura, vse odloča partija in državljani – če govorim metaforično – so kot mravlje, ki samo izpolnjujejo ukaze. Mi nismo Kitajci, imamo različno kulturo, imamo demokracijo, v kateri vemo, da je težje organizirati delo in usmerjati prebivalstvo. Končno, ukrepi, ki so jih sprejeli v Italiji, so delovali v pravi smeri in še delujejo. Nekateri pravijo, da bi morali prej ukreniti, a lepo je govoriti, potem ko je mleko prekipelo. V začetku, ko ni bilo še tako hudo in ni bilo toliko mrtvih, bi bilo težko prepričati ljudi, naj ostanejo doma, in bi itak ne bilo učinka. Italijani bi tega ne razumeli. Nekaj napak je bilo storjenih, a moramo tudi vedeti, da je vse nastalo nepričakovano.
Kako to, da je pri nas v Gorici manj okuženih in manj mrtvih kot drugod?
Če se bolezen ni razširila, se moramo zahvaliti vsem Goričanom, ki so ostali doma. Seveda, mi smo verjetno bolj disciplinirani, imamo verjetno še nekaj stare avstrijske miselnosti. Drugi Italijani so malo bolj uporniški, individualisti, mogoče tudi bolj aktivni in se bolj premikajo. Jaz se strogo držim pravil in grem iz hiše le enkrat tedensko na nakupovanje.
Karlo Nanut

Piše Karlo Nanut / Prof. Steno Ferluga

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme