“Zmeraj mi je uspelo uskladiti študij in šport!”

Piše: Anastazija Pertot

POGOVOR / Metka Kuk, študentka in umetnostna kotalkarica

Metka Kuk je mlado dekle iz Slivnega. Stara je 23 let, študira na pedagoški fakulteti v Ljubljani in v prostem času kotalka, drsa, fotografira ter igra harmoniko in kitaro. Metka je v svoji športni karieri osvojila kar nekaj kolajn. Z njo smo se pogovorili o njenem univerzitetnem študiju in seveda tudi o umetnostnem kotalkanju.

Metka, katero višjo šolo si obiskovala in za katero univerzo si se odločila?

Obiskovala sem višjo šolo Antona Martina Slomška v Trstu, in sicer humanistično smer. Ob koncu višje šole sem se odločila, da bom šla v Ljubljano. Izbrala sem pedagoško fakulteto, smer razredni pouk. Med izbire sem dala tudi pedagoško šolsko vzgojo in športno fakulteto, a so me hitro sprejeli na smer razredni pouk. V teh letih se je izteklo vse v redu, kot sem načrtovala. Lansko leto sem po štirih letih diplomirala, zdaj pa končujem magistrski študijski program.

Zakaj si izbrala to univerzo?

Od otroških let me je zanimalo učenje. Mislim, da učenje prispeva k pozitivnemu razvoju osebe. Učenje seveda vpliva na družbo in pomembno je, da se vzgajajo že otroci. Ljubljano sem izbrala, ker mi je bila od nekdaj všeč. Na višji šoli sem vedno nestrpno čakala, da bomo šli na izlet v slovensko prestolnico, navadno ob knjižnem sejmu. Po pravici povedano, sem se želela tudi oddaljiti od doma, saj mi je zelo všeč potovati. Kljub temu pa sem hotela naprej drsati, in ker ima Ljubljana drsališče, je bila ta najprimernejša izbira.

Zdaj si še vedno v Ljubljani? Kako poteka študij?

Ja, ja, zdaj sem še v Ljubljani, ker končujem zadnje leto magisterija, pravzaprav sem zdaj doma, ker imamo lekcije na daljavo. Ko sem obiskovala tretji letnik fakultete, sem bila na Erasmusu v Linzu, v Avstriji, in sicer na fakulteti Pädagogische Hochschule Oberösterreich.

Kar se tiče študija pa, kot sem povedala, zdaj dokončujem magistrski študijski program. Pred kratkim sem končala zimsko izpitno obdobje in ta teden sem spet pričela lekcije po spletu.

Katere predmete se pravzaprav učiš?

Učim se vse predmete, ki bi jih lahko poučevala, to se pravi vse predmete, ki se jih danes učijo otroci, to so osnovnošolski predmeti. Med te spadajo seveda matematika, zgodovina, slovenščina, zemljepis … V višjih letnikih, to se pravi v tretjem in četrtem letniku fakultete, imamo med predmeti tudi psihologijo, didaktiko predmetov ter didaktiko kot tako. Sedaj pa, v zadnjem letniku, imamo še filozofijo, sociologijo …

Kaj pa umetnostno kotalkanje, kdaj si začela ta šport?

Uradno sem ta šport začela, ko sem bila stara šest let. Mama mi je sicer že pri dveh letih kupila “enostavnejše” kotalke. Poleg tega pa sem takrat vadila tudi balet in ritmično gimnastiko.

Povej nam, kako je bilo na začetku. Mislim, da je ta šport še precej naporen in zahteven …

Ja, točno tako, kotalkanje je naporen in zahteven šport. Ko sem komaj začela, to se pravi pri šestih letih, sem trenirala približno trikrat na teden. Ko sem dopolnila osem let, sem začela agonistično kotalkanje in od takrat treniram vsak dan po dve uri, včasih tudi dvakrat na dan. Svojo športno pot sem začela pri društvu Aquile Biancorosse v Štarancanu. Tu sem ostala do začetka višje šole, ko sem se kasneje vpisala v društvo Polet na Opčinah. V tistih letih sem začela tudi drsati. Najprej sem se odpravljala v Trst, na drsališča v centru mesta. Kasneje pa sem začela drsati bolj redno in hodila enkrat oziroma dvakrat na teden v Tabljo. Kar se tiče tekem, te so večinoma v poletnem času, prva je navadno v marcu; je približno ena na mesec. Zadnja leta se udeležujem tekem po vsej Italiji, ko pa sem bila mlajša, sem tekmovala le v naši deželi.

Ko si bila majhna, si si kdaj mislila, da boš tako napredovala?

Ne, sploh ne. Po pravici nisem  razmišljala, kaj bo in kaj ne bo. Mislim, da ko si majhen, ne daš toliko teže prihodnosti in uspehom. Skušaš se predvsem čim bolj zabavati.

Si kdaj imela kako hujšo poškodbo, zaradi katere si morala mirovati?

Ne, na srečo ne. Nikoli nisem doživela kake hujše poškodbe, morda samo kako lažjo bolečino, nekaj povsem normalnega. 

Povej nam kaj o svojih največjih športnih uspehih in tudi zadoščenjih!

Moje največje zadoščenje je to, da sem se udeležila svetovnega prvenstva. Ko sem bila mlajša, je bila to moja velika želja. Toda ko zrasteš, razumeš, da to ni tako lahko. Sedaj pa, ko pomislim na to, sem zelo vesela, in če mi bi kdaj rekli, da se bom udeležila svetovnega prvenstva, ne bi jim  verjela. Kar pa se tiče dosežkov, mislim, da  sta najpomembnejši dve tretji mesti prav na svetovnem prvenstvu. Prvo kolajno sem zmagala v mestu Nanjig, na Kitajskem, leta 2017, drugo pa leta 2019 v Barceloni. Italijanski olimpijski komite CONI mi bo zaradi zmage v Barceloni letos podelil srebrno kolajno.

Ali si imela možnost kotalkati, tudi ko si bila v Linzu in Ljubljani?

Pozimi sem v Ljubljani drsala na drsališču v parku Tivoli. Poleti pa sem kotalkala na košarkarskem igrišču. V Linzu sem kotalkala samo na košarkarskem igrišču, včasih tudi po cesti, samo da sem trenirala. 

Ali ti je vedno uspelo uskladiti študij in šport?

Ja, do zdaj ja. Dovolj je se organizirati in gre. Poleg tega mi je fakulteta v Ljubljani dala status športnika, to se pravi, da imam nekaj olajšav pri študiju. Seveda tudi to pomaga.

Ti je zadnje leto, kljub pandemiji in vsem določilom za zajezitev širjenja koronavirusa, uspelo trenirati in tudi tekmovati?

Ne, tekmovati ne, saj ni bilo tekem. Trenirala pa sem veliko “na suho”, to se pravi brez kotalk. Med prvim valom se ni smelo trenirati, začeli smo komaj poleti. Od septembra dalje pa smo lahko trenirali redno brez problema, saj lahko dela vsak individualno delo in prostor za vadbo je res velik.

Zdaj tudi treniraš?

Ja, zdaj ja, treniram na Opčinah in marca bomo imeli prve tekme. Prva tekma bo v Pierisu, kjer se bom pomerila na meddeželni ravni. Zadnja tekma, ki sem se je udeležila, je bilo svetovno pervenstvo v Barceloni.

Kaj pa te čaka v naslednjih mesecih?

Zagotovo me čakajo tekme, treningi in veliko dela. Poleg tega, kot sem povedala, končujem univerzo, tako da moram dokončati magistrski študij in tudi opraviti prakso. 

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme