Suzin svet

Zlato rumena

Zlato rumena

Piše Suzi Pertot: Barva jeseni

Zunaj zavija burja. Ne vem, koliko časa že zavija, menda je mesec ali več, kar nam ne da miru. Predvsem ponoči, ko loputajo polkna, ko se sliši šelestenje dreves, ki jih upogiba, ko zavija s Stare Gore v dolino, kot bi hotela prestrašiti vse živo na svoji poti. Veter seje v duši nemir, srce si želi nežne, blagodejne tišine, da se zaprede v varno naročje sanj. Vem, da nikjer tako ne piha kot pri nas. Včasih razmišljam, da je to moja karma … Burje od nekdaj ne maram in zato me preganja skozi življenje. Vroča poletja so mi pisana na kožo, tudi leden objem zime imam rada, ko poka led in ko snežinke v tišini objemajo svet. Samo burje ne prenašam. Res je ne. Menda ker sem že itak nemirna, burja pa samo krepi ta nemogoči nemir, to večno negotovost, ki ždi v meni.
Pa vendar, do včeraj je bila burja blaga, kljub razbijanju, kljub sunkom. Bila je prijetno topla, skoraj tako nežna in topla, kot so nežne in tople poletne noči. In si, kljub temu da je vsak dan pihalo kot za stavo, veter lepo prenašal v kratkih rokavih in sandalih. Zdaj je drugače. Že pred nekaj dnevi sem jo zaslutila. Tista neskončno lepa zlato rumena barva je zaobjela planine, gozdove, kot tančica legla na nebo, da je postalo opojno modro. Tista zlato rumena barva, ki je tako tenka in prosojna, komaj zaznavna, a vendar tako prepoznavna. Svet v zlato rumeni. Tišina. Otožnost, ki prodira v srce. Že pred nekaj dnevi sem jo zaslutila, čeprav sem v kratkih rokavih še uživala modrino dvatisoč metrov visokih vrhov. Že pred nekaj dnevi me je zmrazilo ob misli nanjo … Ob misli na jesen.
Zdaj je tu. Ponoči me je že zeblo. Zdaj je zlato rumena prešla v sivino in temperatura je padla za deset stopinj in več. Zdaj se z njo prebujajo spomini. Spomini na neštete minule jeseni. Ne vem, kaj botruje temu, da mi jesen niza spomine. Poletje je nekaj drugega. Poletje je energija, je sedanjost, je trenutek, ki ga živimo in do zadnjega izživimo. Zima je otopelost, pričakovanje v mirujočem stanju. Zima je konec koncev za mnoge živali čas dolgega počitka. In za nas ljudi tudi, kajti pozimi se čas upočasni. Pozimi nam enostavno zmanjka energije za vse tisto, kar ni nujno in ni obvezno.
Jesen pa je čas spominov. Kot bi bili tudi spomini odeti v zlato rumeno barvo. Kot bi v tem času prodirali iz podzavesti na plano. Kot bi bili vsi spomini vezani na jesen.
Spominjam se jesenskih popoldnevov iz otroštva, kot bi jih doživljala včeraj. Tista zlato rumena barva, ujeta v enolično mestno sivino. Lepa. A s pridihom žalosti. Že kot otrok sem jo večkrat občutila … žalost. Mama me je za roko vodila po trgovinah, po ulicah. Dnevi so se krajšali, nisem več smela ven v kratkih rokavih. Imela sem že majico in dokolenke. In počasi sem že razmišljala o šoli. O zvezkih, knjigah. Jesen mi je bila v otroštvu všeč, kajti vračala sem se v šolo med prijatelje. Že tedaj sem težko prenašala samoto. Raje sem imela hrup šolskih učilnic, hodnikov, prepolnih avtobusov. A vendar je bil v zraku tisti pridih žalosti. Zaradi zlato rumene barve, v kateri je ugašalo poletje. In zaradi morja. Poletja sem kot otrok preživljala pri morju. Skoraj vsak dan sem bila tam. V prvih letih z mamo, ko sem nekoliko dorasla, s prijateljico. Tisti dolgi, neskončno dolgi sončni dnevi, valovi, sol, klepeti, sanje. Poletje je bilo polno svetlobe. Svetlobo pa nujno potrebujem. In vsako jesen svetloba počasi ugaša s prelestnim zlato rumenim pridihom, ki nato prehaja v votlo sivino.
Jeseni smo doma spravljali poletna oblačila. Nekoč so ljudje veliko bolj skrbeli za tistih nekaj oblek, ki so jih imeli v omari. Zdaj živimo v dobi, ko lahko kupiš majico, hlače ali krilo za nekaj več kot deset evrov. Ali celo za manj. To so oblačila za eno sezono, ki potem končajo v odpad, redkokdaj v zbiralnike dobrodelnih organizacij. Teh cenenih oblačil je vse več. Proizvajajo jih na Daljnem vzhodu. Ko jih kupujemo, da jih oblečemo dvakrat, trikrat, nikoli ne pomislimo, v kakšnih delovnih pogojih nastajajo. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

22.09.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!