Zlati jubilej, prežarjen od uspehov in priznanj

Pol stoletja je dolga doba že v življenju poklicnega gledališča v matični domovini, kaj šele za ljubiteljsko gledališko skupino v našem malem zamejstvu, v katerem je ob stičišču kultur in počasni, a neizbežno prežeči asimilaciji pravi čudež vse naše kulturno delovanje! Le-to je vselej slonelo na prostovoljnem delu neutrudnih zanesenjakov, ki so z mislijo na to, kar so že predhodniki naredili za narodno skupnost, z navdušenostjo in zanosom gradili in dograjevali kulturno zgradbo, ki se smelo pne v višave in se dviga zmeraj više ob žaru uspehov, za katerimi pa je ogromno truda, zavzetosti, požrtvovalnosti, odpovedi, vztrajnosti, predvsem pa trdne volje, ljubezni do narodnih korenin, domačega jezika in ne nazadnje nesebičnega veselja do ustvarjalnega dela. Vse to so v petdesetih letih ustvarjalnega vzpona izpričali kulturni zagnanci, ki so svoje moči in zamisli radodarno razdajali in jih še v dramskem odseku Prosvetnega društva Štandrež. Le-ta v letošnji sezoni praznuje 50. obletnico nepretrganega delovanja, kar je tesno povezano z odprtjem župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štandrežu, v kateri je bila daljnega leta 1965 prva predstava, ki jo je zrežiral pokojni štandreški župnik Jožef Žorž, velik gledališki navdušenec. Od tedaj se je dramski odsek vztrajno vzpenjal po Parnasu in dosegel njegove vrhove, kar v vseh teh letih potrjujejo prestižne nagrade, priznanja, plakete, ki jih je prejel za predstave v celoti ali pa so jih dobili posamezni igralci za kreacijo dovršenih likov in odrski mojstri za sceno, kostumistke za kostume. Marsikaj od tega je razstavljeno v spodnji dvorani štandreškega župnijskega doma A. Gregorčič, v kateri je bil v petek, 16. januarja 2015, prijetno domač večer, a s svečanim nadihom, ob odprtju dokumentarne razstave in predstavitvi priložnostne publikacije 50 let gledališke ustvarjalnosti 1965 – 20l5. To je bila prva izmed prireditev, ki si bodo sledile skozi vse leto ob treh zlatih jubilejih: dramskega odseka, Prosvetnega društva Štandrež in župnijske dvorane Anton Gregorčič. Predsednik PD Štandrež Marko Brajnik je pozdravil goste, med katerimi so bili tudi Maja Bratec Jerman, vodja Območne izpostave Nova Gorica Javnega sklada RS, dr. Marilka Koršič, goriška občinska svetnica SSk, domači župnik g. Karel Bolčina, ki zmeraj rade volje daje na razpolago dvorano za vsakršno društveno dejavnost, ter Jože Hrovat, dramski igralec, član SNG Nova Gorica, ki zadnje desetletje umetniško vodi štandreški dramski odsek. Glasbeni uvod je na violino poklonil mladi Samuel Zavadlav, učenec glasbene šole Accademia musicale citta’ di Gorizia. Božidar Tabaj, resnična duša dramskega odseka, je resno poudaril, da ta zlati jubilej proslavlja tudi publika, ki zvesto spremlja predstave. Zatrdno je naglasil, da predstave brez občinstva ne more biti. Z malce grenkobe je ugotavljal, da se jedro dramskega odseka neustavljivo stara: treba bi bilo svežih moči za nov zagon.
Pregledno publikacijo, obogateno z dragocenim slikovnim gradivom, 50 let gledališke ustvarjalnosti 1965 – 2005, je predstavil urednik dr. Paulin, zagnan vsestranski kulturnik, ki se je zahvalil tudi tiskarni Grafica Goriziana, predvsem potrpežljivi oblikovalki Eriki. Kot je pojasnil Paulin, ki je tudi tokrat kot pri vseh prejšnjih okroglih mejnikih poskrbel za dokumentarno razstavo in zajeten zbornik, so na ogled plakati, letaki, gledališki listi in fotografije le iz zadnjih desetih let plodovitega snovanja dramskega odseka. Obiskovalec razstave bo lahko pri tem npr. spoznal, kako se je v tem času spremenilo oblikovanje plakatov – zadnji ročni, ki ga je izdelala Majda Zavadlav, sicer tudi sama v vseh teh letih dejavna igralka, sega v leto 2006 za predstavo Hamlet v sosednji vasi. Zdaj so vsi računalniško obdelani. V vitrinah je veliko barvnih fotografij iz predstav in z nastopov. Na ogled so tudi publikacije o delovanju društva. Dr. Damjan Paulin je od vsega začetka neutrudni član društva, v zadnjih letih ne več kot igralec, pač pa kot buden spremljevalec s fotografskim aparatom in kot dragocen zabeleževalec kulturnih dogodkov, zbiralec gradiva in urednik vseh knjig, ki jih je izdalo društvo: teh je kar 18! Zadnjo, na 160 straneh, z zlato platnico 50 let gledališke ustvarjalnosti 1965-2015 sta založila štandreško društvo in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice.
Delo zaobjema pestro ustvarjanje zadnjih desetih let z navedbo predstav raznih slovenskih in tujih avtorjev, zasedbo, kraj in datum njihovih ponovitev. Vsako predstavo spremlja odziv v časopisju. Strnjeno, po kronološkem redu so v enem poglavju navedene celovečerne predstave, mladinske in otroške, krajše in daljše, odigrane v vseh 50 letih z imeni avtorjev, režiserjev, datumi premier, številom uprizoritev, ki jih je bilo res veliko (Aldo Nicolaj, Stara garda, režiser Janez Starina, 7. 2. 2004, je bila na 42. Linhartovih dneh razglašena kot najboljša ljubiteljska predstava na Slovenskem v tistem letu in je imela 33 ponovitev; C. Goldoni, Primorske zdrahe, Jože Hrovat, 26. 1. 2008, 32 pon.; Ray Cooney, Zbeži od žene, Jože Hrovat, 29. 1. 2011, pa kar 55!). Med krajšimi enodejankami so največkrat, 96-krat!, uprizorili vedro igro Čudna bolezen v režiji Janeza Starine, premiera 25. 5. 1977, in publika še zmeraj povprašuje po njej; Kdo je zadnji Maura Fontaninija v režiji Janeza Starine, premiera 5.6. 2005, je imela 33 ponovitev).
Brošura prinaša seznam vseh nastopajočih – teh je bilo v 50 letih 148! Največ likov so izoblikovali Božidar Tabaj (85), Marko Brajnik (63), Majda Zavadlav (57), Jordan Mucci (38), Daniela Puja (32), Marjan Breščak (31) in Damjan Paulin (30). Poimensko so našteti vsi zakulisni delavci, odrski mojstri svetlobnih in lučnih efektov, odbiralke kostumov, glasbeniki, šepetalke, pri tem naj omenimo Marinko Leban, ki je sodelovala pri 69 predstavah in ji je bil dramski odsek druga družina. Zabeleženi so tudi kraji ponovitev, doma, v Sloveniji in po svetu. Dramski odsek se je v 5 desetletjih s 1054 ponovitvami predstavil v 163 različnih krajih goriške – največkrat so nastopili v domači vasi, in sicer 223 -, tržaške in videmske pokrajine, v Sloveniji, Koroški, Madžarski, Hrvaški, Avstriji, Švici, Rimu, Milanu, Parizu, Clevelandu in New Yorku, in navezali s skupinami trajnostne vezi. Nekateri igralci so sodelovali s Čufarjevim gledališčem z Jesenic, z društvom Stanko Vuk iz Mirna in Orehovelj in v vseh operetah, ki sta jih ob raznih priložnostih na oder postavila Zveza slovenske katoliške prosvete in Kulturni center Lojze Bratuž. V domači vasi so pripravili žive jaslice in prizore iz Pasijona. Člani dramskega odseka so tudi sodelovali pri snemanjih za radio, televizijo in film, npr. o bratih Rusjan.
V publikaciji so zabeležene tudi nagrade in priznanja, ki jih je dramski odsek prejel na natečaju Mali oder, na Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah, na Linhartovih srečanjih, ob okroglih obletnicah Zveze katoliške prosvete. Bralec bo tudi izvedel, da so igralce sprejeli goriška župana, Brancati in Romoli, in župan občine Miren-Kostanjevica Mavricij Humar. Damjan Paulin, Božidar Tabaj in Majda Zavadlav, ki še zmeraj sodeluje s šolami in vrtci s pripovedovanjem pravljic, so tudi prejemniki priznanja klas, ki ga podeljuje društvo sKultura iz Štandreža.
Uvodno misel je v publikaciji zapisal urednik dr. Paulin; zaustavlja se ob trudu, ki ga terja vsaka predstava, in se zahvaljuje vsem, ki so v vseh teh letih prispevali k uspehu. Korajžno naprej! je svojemu prispevku dal naslov Božidar Tabaj, odgovoren za dramsko dejavnost v odboru PD Štandrež. Podčrtal je misel: “Da se bosta še naprej ohranjali v Štandrežu slovenska beseda in pesem v dvoranah, na odrih, v cerkvi, na trgu, v trgovinah in gostilnah, je sedaj odgovornost in skrb mlajše generacije. Dela je veliko, a se da in se splača. KORAJŽNO”. Tudi Jože Hrovat je ob čestitkah za tako visok jubilej povabil mlade, ki “čutijo željo po igranju na odru, da se pridružijo skupini, ki potrebuje svežih moči in idej, da se bomo še kdaj srečali ob takih priložnostih in še ob kakšnem višjem jubileju, kot je današnji”.
Iva Koršič

PD ŠTANDREŽ / 50-letnica delovanja dramskega odseka

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme