Kultura

Življenje je poklonil raziskovanju in varstvu narave

Življenje je poklonil raziskovanju in varstvu narave

Piše Miran Mihelič / Izšla je Knjiga o Pavlu Kunaverju - sivem volku

Pri Mladinski knjigi je v zbirki Spomini in izpovedi izšla knjiga z naslovom Pavel Kunaver – sivi volk, o njegovi vsestranski osebnosti. Sin Jurij Kunaver je z njo obudil njegovega vzgojnega duha, ki ga v slovenskem javnem izobraževalnem sistemu, ob 30-letnici smrti legendarnega vzgojitelja, močno primanjkuje, zlasti krščanskega.
Imel je karizmo navduševanja mladine in odraslih
Legendarni profesor Pavel Kunaver (1889–1988) predstavlja, obenem, začetek navduševanja mladine na področju sodobnega skavtstva, jamarstva, astronomije, publicistike na Slovenskem v minulem stoletju. Avtor knjige je njegov sin Jurij Kunaver, kateremu je bil oče velik vzornik. Prof. dr. Jurij Kunaver (1933) je univerzitetni profesor v pokoju, doktor geomorfoloških znanosti, ki je svoje študente navdušil za jamarstvo in planinstvo. Bil je tudi član 4. jugoslovanske himalajske alpinistične odprave na Makalu leta 1972 in avtor številnih učbenikov geografije ter strokovnih in poljudnoznanstvenih del.
Od Triglava z Abramom k Trentarskim vodnikom, na Jalovec, Trbiž …
Od 10. do 16. avgusta 1907 se je prvič srečal s “Trentarjem”, župnikom Josipom Abramom, ter trentarskima vodnikoma Moto in Špikom, ko se je podal od Triglava čez Trento na Jalovec in čez Predel do Trbiža. Takole je zapisal: “Obiskavši Peričnik, nas je vročega popoldneva sprejel Aljažev dom, Knafelca, Ivana in mene. Od tu smo prijazno kimali Triglavu v pozdrav”. A Triglav mu tokrat ni bil naklonjen … Na Kredarici so čakali lepega vremena do popoldneva: “Popoludne nas ni vzdržalo v koči in Ivan, V. ter jaz smo šli v dežju na vrh Triglava, kjer smo dobili dva Nemca. Otožen sem sedel na sivi pleši našega očaka, ki me je prišedšega od daleč, tako nemilostljivo sprejel. Kolikokrat sem gledal od doma nanj in si želel zopet priti na ta Slovencem nekako božanstveni vrh, ki kraljuje vsej Sloveniji. /… / Pozno zvečer je prišel iz Bohinja g. Abram in z njim smo se zmenili, da jo udarimo po maši drugi dan skupaj v Trento …
G. Abram se je imenoval za našega vodnika po Kugyjevi poti. Po peščenih policah južne stene glavnega masiva Triglavovega se vije ta pot in se nekoliko nad velikim kotlom, pokritim s snegom in prodom, obrne k tretji glavi Triglava na desno. /… / G. Abram me je zbudil iz zamaknjenja in nas peljal čez Komar in Mesnič po drzno padajočih stenah proti Zadnjici. Vsem je krasni razgled in prijetno plezanje podelilo izborno voljo in vrisk je sledil vrisku in harmonični ko-o-op je stoterno odmeval od gladkih sten. In kaj tudi ne! Saj je bilo srce polno veselja pri pogledu na krasno divjo Trento ali na vedno višje stoječe čuvaje Slovenije! /… / Končno smo dospeli s sten črez prod na krasne planinske pašnike, ki so se menjavali s temnimi gozdi. Velediven pogled nazaj nas je mnogokrat ustavil in oko se ni moglo ločiti od teh krasnih gora. Pri Krajcarici smo se kajpada pohladili z mrzlo vodico in prišli ob vedno naraščajoči Zadnjici mimo malih, revnih koč trentarskih do Cudra v Logu. Ker se v Trenti ni ravno bati tatov, smo zmetali naše “tovore” (ki niso bili ravno lahki, kar so pričale otekle rame, moje in Ivanove, kajti dijak, ki mora groše po kotih ogromne mošnje iskati, mora v nahrbtniku vsak prazen prostor izpolniti) v kot med drva. G. Abram je šel obiskat svoje Trentarje, mi pa zobe plombirat, namreč v žrebljih. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

06.08.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!