“Življenje brez kulture je kot jed brez soli”
Štandrež / Koncert revije Primorska poje
V polni cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu je bil 17. marca odličen nastop 54. zborovske revije Primorska poje v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, JSKD, ZSKD in ZCPZ Trst. Kot je povedal mladi župljan Patrik Cingerli, ki je večer povezoval, je to bila priložnost, da so poslušalci lahko spet prisluhnili “nežnim in mogočnim melodijam” v izvedbi petih primorskih zborov, ki so razveselili srca in nahranili duše.
V priložnostnem nagovoru je kulturni delavec in član PD Štandrež Matej Klanjšček poudaril, da v današnjem svetu časa za kulturo enostavno ni več, in vendar je “življenje brez kulture kot življenje v svetu brez barv, kot jed brez soli”. Ne smemo se zadovoljiti s pustinjo življenja, za naše osebno in družbeno dobro moramo iskati več. Kultura v vseh svojih izrazih nam daje smisel, dostojanstvo in svobodo. “Neprestano se moramo truditi za to.” Na letošnji pevski reviji letos nastopa približno 200 zborov v približno 30 krajih, “in govorimo o primorskem prostoru, ne o celotni Sloveniji!” Obenem se je Klanjšček spomnil na kulturnike, “ki so pripomogli, da se poezije, pesmi, maše, proza in naša slovenska zavest ohranjajo”: letos je revija, ob okroglih jubilejih, posvečena Radoslavu Volariču, Saši Šantlu, Aldu Danevu, Cvetu Marcu, Maksu Pirniku, Mirku Renerju, Cirilu Siliču in Ivanu Trinku. Skupna jim je bila ljubezen do lastnih ljudi in lastne zemlje, “vsakomur je uspelo posaditi rože v obliki pesnitve, skladbe, članka, govora itd. Njihov vonj je prisoten tudi danes. Zapustili so nam del slovenske kulturne dediščine, ki je še kako pomembna.” To ohranjajmo in posredujmo tudi zanamcem, je sklenil Klanjšček.
V izrazito akustični štandreški cerkvi je na zborovskem nastopu, posvečenem sakralnim – tudi postnim – skladbam, je pred oltar prvi stopil MoPZ Janez Svetokriški, zbor iz Vipavskega križa, ki pod vodstvom Petra Vidriha poje sakralne in posvetne pesmi. Mešani mladinski pevski zbor Šempeter – Vrtojba povezuje pevce iz celotne Goriške, ki sodelujejo pri cerkvenem bogoslužju in raznih prireditvah. V letošnjem letu je zbor sodeloval tudi s KC Lojze Bratuž pri projektu Od Nice do Gorice. Pod taktirko Mojce Maver Podbersič je z mladostnim elanom zapel tri pesmi iz svetovne zakladnice. Najštevilnejši zbor je tokrat bil MePZ Dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo, v katerem pojejo pripadniki več generacij: različni so pevke in pevci, različne so tudi glasbene zvrsti in pesmi, po katerih z dirigentko Katjo Bajec Felc radi segajo, od narodnih in cerkvenih prek popevk in filmskih. Odlično se je na zborovski reviji odrezala Vokalna skupina Vinika iz Goriških Brd, ki v letošnjem letu stopa v 29. obletnico svojega delovanja. V vsem tem času se je zamenjalo veliko pevk, do velikih sprememb je prišlo v letih pandemije, v novih razmerah pa so dekleta, ki jih vodi Franka Žgavec, očitno zelo dobro na novo nastavila delo, saj so prejšnji petek naravnost očarala občinstvo z odličnim repertoarjem – tudi ob spremljavi orgel in violine -, predvsem pa z vrhunskima solistkama. Zadnji je nastopil MePZ Hrast, ki letos praznuje 60. obletnico ustanovitve. Tokrat je še enkrat dokazal, da je s kakovostnim delom dirigenta Hilarija Lavrenčiča v zadnjih treh desetletjih dosegel sam vrh zamejskega zborovstva. Doberdobski pevci so tokrat ponudili občinstvu globoko občuteno interpretacijo dveh pesmi v starocerkvenoslovanščini, Makorjeve skladbe Otche nash in Mokranjčevega Opela, ter vrhunske Jericijeve meditativne Pod križem, za dodatek pa še Monteverdijev Cantate Domino canticum novum.
Duhovna glasba je lahko mila, nežna in božajoča, pa tudi dramatična, zmore pa najti pot do dna duše in jo nahraniti. To je storila tudi tokrat.
