Kristjani in družba

“Živimo v svetlobi!”

“Živimo v svetlobi!”

Piše Bogdan Vidmar / Ob 76-letnici strmške tragedije

Vas Strmec se nahaja na pomembni t. i. “predelski cesti”, ki je bila v preteklosti z več vidikov še veliko pomembnejša kot danes, čeprav je danes prometa, predvsem zaradi turizma, veliko več kot včasih. Po tej cesti so potovali trgovci, vojaki in romarji. Zanimivo bi bilo ugotoviti in vedeti, kdo vse je potoval mimo Strmca. Morda sta po predelski cesti, v drugi polovici 9. st., na enem izmed potovanj iz Moravske v Rim ali pa iz Rima v Kocljevo Panonijo, potovala tudi sozavetnika Evrope, sv. brata Ciril in Metod. Vsekakor so po tej cesti korakali rimski, beneški, avstrijski, Napoleonovi, italijanski in nemški vojaki. Ob tej cesti so stale pomembne utrdbe: predelska trdnjava, Kluže in Hermanova utrdba. Ni slučajno, da so tu, v prvi polovici 16. st., morda pa še prej, zgradili cerkev, posvečeno nadangelu Mihaelu, ki je “voditelj nebeške vojske”, pa tudi zavetnik vojakov. Kdo ve, koliko spopadov in mrtvih je bilo v preteklosti na tej cesti.
Čeprav so umrli krute smrti, so umrli s pogledom na lepoto Julijskih Alp. Izpred kapele sv. nadangela Mihaela, kjer je pred požigom vasi stala gotska cerkev, občudujemo Loško steno, v bližini pa vemo, da so Mangrt, Jalovec, Jerebica, Rombon … Kljub temu se tu, ko mašujem, ne počutim dobro. Kapela stoji tik ob cesti, po kateri poteka, posebej v času poletne turistične sezone, kar gost promet. Predvsem so moteči motoristi brez dušilcev na “avspuhu”. Zoprno je tudi, če med sv. mašo dežuje ali piha.
Upam, da bo kdaj v prihodnosti iz Loga pod Mangrtom proti Rablju zgrajen predor in bo Strmec zaživel v večjem miru, z manj prometa in z več ljudmi. Če so l. 1905 za potrebe vojne in rudnika zgradili predor “Štoln”, zakaj ne bi v prihodnosti, ko so tehnične možnosti neprimerno večje, zgradili predora za promet. Menda bi bil predor iz Loga pod Mangrtom do Rablja dolg okoli 2 km, okoli 5 km pa, če bi zaobšel tudi Rabelj.
Pred začetkom 2. svetovne vojne je bilo v Strmcu 35 hiš, v katerih je živelo okoli 190 prebivalcev. V vasi je bilo veliko več človeških glasov in veliko manj ropotanja avtomobilov in motorjev kot danes. Trenutno v vasi stalno živijo le štirje prebivalci: Rozalija in sin Andrej Pohar, Marica in sin Branko Črnuta. Marica, ki je v vasi še edina živa priča strmške tragedije, je trenutno, zaradi infarkta, v jeseniški bolnišnici. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

05.11.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!