Živeti v različnosti in obdržati lastno identiteto
Danilo Türk in Romano Prodi v Gorici
Evropski model družbe je bil naslov srečanja, del projekta Kava z dodatkom znanosti. Radovednost prinaša svobodo, ki je v petek, 13. januarja, potekalo v Veliki dvorani Goriškega sedeža Univerze v Trstu v ulici Alviano v Gorici. Projekt je organizirala Univerza v Trstu s finančno podporo Dežele FJk.
V nabito polni dvorani je občinstvo prisluhnilo pogovoru o prednostih in slabostih evropskega modela družbe. Uvodno so pozdravili prorektor Univerze v Trstu Valter Sergo, župana Nove Gorice Samo Turel in Gorice Rodolfo Ziberna.
Glavna gosta petkovega večera sta bila Romano Prodi, politik in ekonomist, dvakrat predsednik italijanske vlade in predsednik Evropske komisije od leta 1999 do 2004, in profesor Danilo Türk, diplomat pri Združenih narodih in predsednik RS v letih 2007-2012. Moderatorka večera je bila novinarka Eva Ciuk, srečanje pa so ob napovedovanju igralke Lare Komar obogatili glasbeni vložki čezmejnega harmonikarskega kvarteta “4 Bellows 4 Tales” (sestavljajo ga Polona Tominec, Stefano Bembi, Zoran Lupinc in Maurizio Marchesich). Za tolmačenje je poskrbel prevajalec Peter Szabo.
Med občinstvom je bilo več uglednih oseb iz našega prostora, med njimi sta bila tudi Vittorio Brancati in Mirko Brulc, nekdanja župana Gorice in Nove Gorice, in Giorgio Brandolin, nekdanji predsednik goriške Pokrajine, ki so Romana Prodija spoznali že 30. aprila 2004, ko so s takratnim predsednikom Evropske komisije nazdravili vstopu Slovenije med članice EU. Prodi je ob tisti priložnosti dejal, da doživlja najlepši dan svojega političnega življenja, saj je šlo za največjo širitev v zgodovini EU. Tedaj je padel še zadnji košček tistega zidu, ki je predstavljal železno zaveso, ločitev dveh svetov, dveh stvarnosti.
Med predsedniškim mandatom Danila Türka je Slovenija leta 2008 prvič predsedovala Svetu EU, leta 2010 pa je Türk z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom in hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem sedel v prvi vrsti na zgodovinskem koncertu prijateljstva v Trstu. Bil je tudi prvi slovenski predsednik na uradnem obisku v Rimu. Deset let kasneje sta Gorica in Nova Gorica nadgradili evropski model družbe z osvojitvijo naslova EPK 2025. Mesti sta bili med večerom večkrat v središču pogovora, sogovorniki so razpravljali o tem, kako združiti potrebo po ohranjanju in krepitvi regionalne kulturne raznolikosti s konstrukcijo nove evropske identitete v duhu EPK.
Türk je prepričan, da imata goriški prostor in osvojitev naziva EPK 2025 marsikaj povedati Evropi. “V evropskih integracijskih procesih je kultura, in zlasti umetnost, kot najbolj žlahtna vsebina kulture dostikrat podcenjena,” je dejal in se spomnil na pisatelje iz teh krajev, ki so nanj močno vplivali, na Pahorja in Bevka, na Tomizzo in Magrisa, velikega vizionarja Evrope, čigar vizija izhaja prav iz dobrega poznavanja našega ozemlja, na prijatelja Darka Bratino, inovatorja, ki je veliko naredil na področju filmske ustvarjalnosti. “Naša zgodovina je bogata, ima boleče vsebine, ima izredno žlahtno kulturno ustvarjalnost in s tem moramo graditi,” je poudaril nekdanji predsednik, ki je opozoril, da se s pametnimi potezami, kakršna je bil koncert miru v Trstu leta 2010, stvari lahko hitro spremenijo na bolje v “prostoru preseganja političnih konceptov”. Dejal je, da moramo z EPK izkoristiti vse prednosti, ki jih ta prostor ponuja.
O skupnem mestu je Prodi govoril že leta 2003. Tedaj je na obeh straneh meje, v obeh državah še obstajal strah pred homologacijo, EPK pa danes združuje ljudi, “ne gre za birokratsko zadevo”. Gost je spregovoril tudi o svojih prizadevanjih za pomiritev odnosov med Slovenijo in Hrvaško pred vstopom Slovenije v EU. Zaveda se, da je množičnost različnih kultur in jezikov v Evropi nedvomno ovira pri uresničevanju skupnih projektov, potrebno pa je “se prilagajati in obenem obdržati lastno identiteto”. Prodi je prepričan, da posamezne države ne smejo izvažati lastnega modela, najti morajo način, kako skupaj živeti v različnosti, in Gorica ter Nova Gorica sta v tem primer dobre prakse. Zadovoljen je, da je zasluga za to v določeni meri tudi njegova.
Slovenija in Italija sta se zelo približali tudi v času predsedovanja Danila Türka. S svojo pokončno držo je pripomogel k temu, da so se odnosi znantno izboljšali, navezal je lep odnos s tedanjim predsednikom Napolitanom v duhu evropskega povezovanja. “Če politično komunikacijo vodimo skrbno in dobro, nas bo le-ta peljala v prihodnost. Zelo sem vesel, da je moj naslednik Borut Pahor to linijo nadaljeval,” je dejal Türk, ki je prepričan, da v “evropskem okviru lahko vsakdo najde svoje mesto.” Po njegovih besedah nam EPK daje priložnost, ki jo moramo izkoristiti kreativno, tudi z dobrimi političnimi iniciativami, saj je Evropa zadnje čase preveč zaskrbljena zaradi vojne v Ukrajini in se premalo osredotoča na “najgloblje potrebe po skupnosti”.
Evropska unija je v zadnjih desetletjih doživela različne in globoke krize, od finančne in migrantske do brexita, po besedah prof. Prodija pa kljub vsemu nadaljuje po svoji poti: “Veliko let sem bil deležen kritik zaradi svojih prizadevanj za širitev EU; ko pa je nastopila vojna v Ukrajini, se je veliko ljudi zavedelo, da je bila vključitev nekaterih držav vzhodne Evrope v EU dobra odločitev. Evropa ne bo popolna, dokler ne bomo vključili tudi vseh držav nekdanje Jugoslavije in Albanijo”. Da se bomo lahko v Evropi spravili s preteklostjo, se mora EU širiti z občutkom za inovacije in z odpravo pravice veta, ki ni združljiva z demokracijo, “samo tako bo lahko Evropa spet imela pomembno vlogo, bo vzor v svetu!”
Zaupanje v EU in v vrednote, ki jih ta predstavlja, je temelj za razvoj, čeprav je zaradi različnih kriz in škandalov, ki so si vrstili v zadnjih letih in mesecih, verjeti v stabilnost Evrope resnično težko. EU se je zelo slabo izkazala v finančni krizi, ko je bila neenotna in nesolidarna do Grčije, skupno soočenje s pandemijo pa je primer dobre prakse. S solidarnostnimi programi za finančno pomoč posameznim državam članicam se je zaupanje držav izboljšalo in tudi druge države, ki bi rade postale članice unije, gledajo na prihodnost evroobmočja bolj optimistično. “Škandali so za Evropo zelo škodljivi, pomembno pa je, da se tudi od njih česa naučimo, da najdemo primerna orodja in napake popravimo,” je poudaril Prodi, ki je prepričan, da je širitev EU na Blakan priložnost za reformo evropskih institucij. Korupcijski škandal je nedvomno neopravičljiv in Evropski parlament mora najti “svojo pot zdravljenja,” da bo izkoreninil take prakse. “Vprašanje zaupanja je centralno, razumeti ga je treba v smislu vizije EU in evropske integracije,” je dejal Türk, ki je prepričan, da je treba kreativno graditi zaupanje med posameznimi državami članicami, sledila pa bo krepitev zaupanja tudi v evropske institucije.
Vojna je popolnoma spremenila geopolitične odnose na svetovni šahovnici, glavna akterja sta prav gotovo ZDA in Kitajska, po besedah Danila Türka in Romana Prodija moramo v Evropi stremeti po strateški avtonomiji naše unije. EU mora biti partner Kitajske pri iskanju politične rešitve za vojno v Ukrajini, saj “je zelo verjetno, da ta vojna ne bo končana z jasno zmago in treba je videti, čemu enotnost EU pravzaprav služi.” Ideja graditve zaupanja v evropske institucije mora biti torej povezana z vizijo globalne vloge EU.
