Zgodovina in socialna tradicija Slovencev v Italiji

Piše:

Trst je bil od 3. do 7. julija prizorišče jubilejnega Socialnega tedna katoličanov v Italiji, a ni bil namenjen le italijanskim katoličanom. Letošnji Socialni teden je bil nekako prelomen, saj se je organizacijski komite odločil, da prejšnji naziv “Socialni teden italijanskih katoličanov” spremeni in tako pokaže bližino tudi drugim narodnim skupnostim, ki živijo v državi, tudi tistim, ki niso krščanske in ki prihajajo iz dežel, kjer je vojna in kjer so pravice poteptane. Mesto v zalivu, od nekdaj stičišče več kultur, je bilo zato primeren kraj za ta odmevni dogodek. S svojo prisotnostjo sta k še večji slovesnosti prispevala predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella, ki je imel uvodni govor ob začetku, in papež Frančišek, ki je Socialni teden sklenil s sveto mašo na Velikem trgu. Visoko predstavništvo je dokaz, da je bila izbira teme demokracije (geslo tedna je bilo “V osrčju demokracije”) občutena in pravilna ter da so socialni tedni še pomemben instrument v službi družbe in države.

Delegati škofij

V Starem pristanišču, točneje v kongresnem centru, so potekali temeljni referati in delavnice, na katere so bili k spremljanju in razpravi poklicani delegati. Teh je bilo 1200 iz približno 200 italijanskih škofij, med njimi so bili tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji Ivo Jevnikar, Tomaž Simčič in Neža Kravos (na sliki). Kot rečeno, demokracija in aktivna participacija sta bili aktualni temi, o katerih so razpravljali, in to na najrazličnejših področjih: gospodarstvo, okolje, zdravje, šolstvo, migracije, človekove pravice, dostojanstvo, politika, mir itd. Slovenski delegati so bili s Socialnim tednom zadovoljni, spoznali so veliko različnih realnosti in mnenj, se primerjali in med seboj, izmenjavali dobre prakse.

Foto damj@n
Fotografija: Foto damj@n
Trgi demokracije in naselje dobrih praks

V središču mesta je bilo dogajanje tudi živahno, saj so zaživeli trgi demokracije in naselja dobrih praks. Mimoidoči so lahko na trgih prav tako prisluhnili razpravam o raznih aktualnih temah, od Cavane do Trga sv. Antona in Ponteroša so si pa lahko ogledali številne stojnice organizacij in društev, ki so predstavljali dobre prakse oz. svoje delovanje in prispevek k demokraciji. Med njimi sta bili tudi Slovenska prosveta in Svet slovenskih organizacij, ki sta se v dogodek vključila z namenom prikazati bogato zgodovino in socialno tradicijo slovenske narodne skupnosti italijanski katoliški javnosti ter njuno razvejano delovanje, ki temelji na vrednotah demokracije, slovenstva in krščanstva. Stojnici sta bili dobro obiskani, so nam povedali posamezni predstavniki, ki so bili zadolženi za promocijo. Slovenska prosveta je predstavila svoje kulturno delovanje in doprinos študijskih dnevov Draga pri demokratizaciji Slovenije. Na ekranu se je vrtel tudi videoposnetek, ki prikazuje zgodovino in razvoj Drage. Na stojnici je bilo izpostavljeno delovanje Slovencev v Italiji, pripravili pa so tudi priložnostni žig in razglednico Narodnega doma s kratko predstavitvijo pomembne stavbe (na sliki spodaj).

SSO je multimedijsko predstavil delovanje krovne organizacije, ki skrbi za razvoj slovenske narodne skupnosti v FJK na vseh področjih družbenega življenja od Milj do Trbiža. Organizacija, katere glavno poslanstvo je skrb za manjšino, je nastala v burnih časih, ko slovenstvo v Italiji ni bilo dobro sprejeto, prav tako ne katoliške vrednote v socialistični Jugoslaviji. Združiti posamezna društva in lokalne stvarnosti, ki jih zaznamujejo katoliške vrednote, in ustvariti telo, ki bi te teme zagovarjalo, je bil povod za nastanek SSO-ja. Ob društvih, ki delujejo pod okriljem te organizacije, so na stojnici predstavili še dobro prakso projekta civilne službe v sodelovanju z ACLI (Združenje katoliških delavcev), pred kratkim predstavljen logotip oz. projekt “Brand Slovenci v Italiji” ter projekte na področju trajnostnega razvoja. V zadnjih letih je namreč SSO med svoje poslanstvo dodal tudi skrb za okolje in izpeljal mednarodne projekte v sozvočju s papeževo mislijo, naj človek ponovno postane središče razvojnih dinamik, in da bi poudaril, da bo za mlade generacije prihodnost svetla le, če skrbimo za trajnostni razvoj in posledično za stvarstvo, nam je povedal koordinator SSO-ja za Socialni teden Ivo Corva. Stojnico je obiskal, pohvalil in predstavitvi Iva Corve in predsednika SSO Walterja Bandlja z zanimanjem prisluhnil tudi škof Henrik Trevisi, ki je priložnostno sliko s slovenskimi predstavniki delil tudi na družbenih omrežjih tržaške škofije.

Na stojnicah SSO in Slovenske prosvete se je predstavilo še dobrodelno društvo Slovenska Vincencijeva konferenca, svoj pečat pa so dali tudi skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije.

Srečanja dobrih praks in bogat program kulturnih dogodkov

Slovenska prosveta in SSO sta delovanje in dobre prakse predstavila tudi zbranim na javnem srečanju o dobrih praksah.

V poznopopoldanskih in večernih urah pa so se vrstili številni kulturni dogodki od koncertov do gledaliških branj in kulturnih srečanj. Velik odmev je imel četrtkov koncert na Velikem trgu, ki so ga med drugim sooblikovali priznani pevci Riccardo Cocciante, Tiromancino, Mr. Rain, Lara Dei, Roberto Vecchioni, ter sobotni koncert mladinskega orkestra European Spirit of Youth Orchestra.

Okrogle mize in dialogi dobrih praks

Foto UCSI
Fotografija: Foto UCSI
Tudi UCSI na Socialnem tednu / Novinarji, varuhi zdravja demokracije

50. Socialnega tedna katoličanov so se udeležili tudi številni časnikarji in časnikarke zveze UCSI (Unione cattolica stampa italiana). Že več let smo člani zveze tudi časnikarji našega tednika, ki smo prav tako spremljali petdnevno dogajanje Socialnega tedna. Dogodkov so se udeležili predsednik državne zveze Vincenzo Varagona, podpredsednica državne zveze Maria Luisa Sgobba, državni tajnik zveze Salvatore Di Salvo in predsednik deželne zveze Salvatore Ferrara. Ob tej priložnosti je deželna zveza UCSI v sodelovanju z deželno zbornico novinarjev priredila srečanje na temo “Giornalisti sentinelle dello stato di salute di una democrazia. Oltre le 5W, 5M per un giornalismo responsabile” (Novinarji, varuhi zdravja demokracije. Onstran 5W, 5M (angl. more – več) za odgovorno novinarstvo), ki je potekalo v četrtek, 4. julija, v Trstu. Predsednik deželne zveze Salvatore Ferrara je na srečanju najprej poudaril, da se moramo kot novinarji najprej zavedati “zdravstvenega stanja novinarstva”, da bi lahko bili “varuhi države”. Danes, ko novinarstvo doživlja posebne in hude čase, moramo novinarji storiti kaj več. Prav zaradi tega je državna zveza izdala kratek zbornik, v katerem so zbrani številni prispevki mladih časnikarjev, ki vsako leto sodelujejo na novinarski šoli UCSI v Assisiju. Vsi zbrani prispevki pozivajo k dejstvu, da mora vsak novinar posvetiti več časa preverjanju podatkov, poglabljanju in samemu jeziku. “Treba je ponuditi več zaščitnih ukrepov ter zagotoviti zaščito pravic in svoboščin.” Svoj prispevek so predstavili tudi mladi novinarji deželne zveze Ivan Bianchi, Serena Queirolo in Julija Cotič, ki je sicer tudi sodelavka našega tednika. “Delo odgovornega novinarja je še vedno mogoče. V naše besede in zapise moramo vključiti življenja ljudi,” je sklenil predsednik deželne zveze Salvatore Ferrara. Na srečanju so spregovorili tudi predstavniki deželne zveze UCSI Vincenzo Varagona, Maria Luisa Sgobba, Salvatore Di Salvo, predsednik deželne zbornice novinarjev Cristiano Degano, novinar Giuseppe delle Cave in novinar Rai Parlamento Renato Piccoli. / APE

Dobra praksa Sveta slovenskih organizacij in Slovenske prosvete

Poseben dogodek med Socialnim tednom katoličanov v Italiji so bila srečanja ali dialogi dobrih praks. Društva in organizacije, ki so sodelovali na Socialnem tednu, so imeli priložnost, da svoje delovanje in primer dobre prakse tudi predstavijo javnosti na okroglih mizah. Namen je bil spoznati posamezne stvarnosti v različnih delih države, njihove dobre prakse, možnosti ustvarjanja mrež oz. sodelovanja med društvi in izboljšanja odnosa do javnih institucij.

V nekdanji tržaški ribarnici sta (ob predstavnici Fundacije don Mario Operti Federici Romano in predstavnici Šole Penny Wirton Marii Masolin) delovanje predstavila tudi Ivo Corva v imenu Sveta slovenskih organizacij in Martin Brecelj v imenu Slovenske prosvete oz. Društva slovenskih izobražencev, ki mu predseduje. Delovanje dveh realnosti, ki ju dobro poznamo, je vzbudilo pozornost italijanskih poslušalcev, ki so ob koncu srečanja postavili tudi nekaj vprašanj. Corva je poleg bogate dejavnosti SSO-ja obrazložil še, da je poslanstvo organizacije skrb za manjšino in mreža med slovenskimi društvi, ki se prepoznajo v vrednotah demokracije, krščanstva in slovenstva, pa tudi v vzpostavitvi stikov in sodelovanj z organizacijami na državni in mednarodni ravni. V zvezi s tem je omenil dobro prakso civilne službe v sodelovanju z ACLI, ki je na predlog SSO-ja postala tudi prvi primer čezmejne civilne službene izkušnje. Martin Brecelj pa je spomnil na zgodovino slovenskega naroda in kako je demokracija kot oblika oblasti med Slovenci nekaj nedavnega. Pri tem so pomembno vlogo odigrali tudi študijski dnevi Draga, ki so podpirali svobodo razprave in usmerjali Slovence k vrednotam demokracije, sprave in evropskega duha, kar pravzaprav delajo še danes. Brecelj je nato na kratko opisal bogato delovanje Slovenske prosvete, ponedeljkove večere v Društvu slovenskih izobražencev, ki potekajo v sodelovanju s številnimi društvi tako pri nas kot v matici. SP pa sodeluje tudi z italijanskimi društvi na območju, pri čemer je govornik izpostavil uspeh pobude “Incroci letterari” (Knjižna razpotja), ki združuje več kulturnih in jezikovnih realnosti mesta v zalivu. Ob koncu je izpostavil pomen poznavanja jezika soseda, ki prav gotovo omogoča lažje sobivanje, razumevanje druge kulture in posledično sožitje.

Papež nagovoril delegate in sklenil 50. Socialni teden katoličanov v Italiji

Brezbrižnost je rak demokracije

Sveti oče je v nedeljo, 7. julija zjutraj, prispel v Trst in se v kongresnem centru v Starem pristanišču srečal s približno 1200 delegati 50. Socialnega tedna katoličanov v Italiji. Papežu sta v Trstu najprej izrazila dobrodošlico predsednik Italijanske škofovske konference (CEI) kardinal Matteo Maria Zuppi in predsednik Organizacijskega odbora za socialne tedne nadškof Luigi Renna. “Vaš obisk nam bo pomagal, da bomo živeli socialno in soudeleženo vsak dan, ne le za en teden,” je poudaril Zuppi in dodal, da je papež pesnik sociale, saj se vsakodnevno trudi za mir v svetu in nas opozarja, da moramo biti obrtniki miru. V tem tednu nismo slišali pritoževanj niti pesimističnih misli, občutili smo le srečo, soudeležbo in optimizem za prihodnost, je še dejal predsednik CEI, ki se je zahvalil organizacijskemu komiteju, mestu Trst in deželi FJK, kjer so se čutili kot doma: “Tukaj je območje stika in srečanja več kultur, kjer se posebno občuti, kaj pomeni živeti skupaj, in kjer razumemo, kako je lahko različnost pravo bogastvo.”

“Letos smo se na Socialnem tednu spet znašli kot ljudstvo, ki je pripravljeno ponovno zagnati življenje in delovanje v duhu demokratičnih vrednot,” je poudaril Renna in dodal, da se danes odpira čas odgovornosti vseh nas, ki smo poklicani, da v demokratični družbi ne izključimo nobenega, da imamo posluh za vse in spoštujemo dostojanstvo vsakega človeka.

Foto damj@n
Fotografija: Foto damj@n

Papež Frančišek je uvodoma povedal, kako je zgodovina socialnih tednov katoličanov prepletena z zgodovino Italije, kar nam pove, da je Cerkev od nekdaj občutljiva na družbene spremembe in usmerjena v prispevanje k skupnemu dobremu. Letos je bila izbrana zelo aktualna tema demokracije, je dejal papež in citiral Giuseppeja Toniola: “Demokracijo je možno opredeliti kot tisto civilno ureditev, v kateri socialne, pravne in ekonomske sile v polnosti svojega hierarhičnega razvoja sorazmerno sodelujejo za skupno dobro in se kot končni rezultat stekajo v korist nižjih razredov.” V luči te opredelitve je očitno, da se demokracija v današnjem svetu ne nahaja v dobrem stanju, opaža sveti oče. “V Italiji je demokratična ureditev dozorela po drugi svetovni vojni, tudi zahvaljujoč odločnemu prispevku katoličanov. Na to zgodovino, na katero je vplivala tudi izkušnja socialnih tednov, smo lahko ponosni in iz preteklosti, ne da bi jo mitizirali, se lahko naučimo prevzemati odgovornost za gradnjo nečesa dobrega v našem času,” je poudaril ter spomnil na cilje dokumenta, s katerim je Italijanska škofovska konferenca obnovila socialne tedne leta 1988, in sicer: osmisliti prizadevanje vseh za preoblikovanje družbe; pozornost nameniti ljudem, ki ostajajo zunaj ali na obrobjih vodilnih ekonomskih procesov in mehanizmov; ustvariti prostor za družbeno solidarnost v vseh njenih oblikah; podpreti povratek etike, ki pospešuje skupno dobro; osmisliti razvoj države, ki je razumljen kot globalno izboljšanje kvalitete življenja, kolektivnega sobivanja, demokratične soudeležbe, pristne svobode. 

“Ta vizija, ki je ukoreninjena v družbenem nauku Cerkve, vključuje nekatere razsežnosti krščanske zavzetosti in evangeljsko razumevanje družbenih pojavov, ki ne veljajo le za italijanski kontekst, ampak predstavljajo opozorilo za celotno človeško družbo in pot vseh narodov. Vse to povzema podoba, ki ste jo izbrali kot simbol tega srečanja z naslovom V osrčju demokracije,” je dejal papež, ki je na podlagi podobe srca predlagal dva razmisleka za okrepitev prihodnje poti. V prvem primeru si lahko krizo demokracije predstavljamo kot ranjeno srce. To, kar omejuje udeležbo, je pred našimi očmi. Če korupcija in ilegalnost kažeta na “infarktno” srce, morajo biti zaskrbljujoče tudi različne oblike socialne izključenosti. Vsakokrat, ko je nekdo odrinjen na rob družbe, trpi celotno družbeno telo. Aldo Moro je opozarjal, da “država ni zares demokratična, če ni v službi človeka, če njen najvišji cilj ni dostojanstvo, svoboda in avtonomija človeške osebe,” je citiral sveti oče in dodal, da sama beseda “demokracija” ne pomeni le, da ljudje volijo, ampak zahteva, da se ustvarijo pogoji, da se lahko vsakdo izrazi in sodeluje. Udeležbe pa ni mogoče improvizirati: naučimo se je kot otroci, kot mladi in v njej se je treba uriti, vključno s kritičnostjo do ideoloških in populističnih skušnjav. “Vsi se morajo čutiti del skupnostnega projekta, nihče se ne sme čutiti nekoristnega. Določene oblike, ki ne priznavajo dostojanstva ljudi, so družbena hinavščina. Brezbrižnost je rak demokracije,” je poudaril. Drugi razmislek je spodbuda k soudeležbi, da bi bila demokracija podobna ozdravljenemu srcu. Če se ozremo okoli sebe, vidimo mnogo znamenj delovanja Svetega Duha v življenju družin in skupnosti, pa tudi na področjih gospodarstva, tehnologije, politike in družbe. “Ne pustimo se preslepiti enostavnim rešitvam. Raje se navdušimo za skupno dobro. Naša naloga je, da ne manipuliramo z besedo demokracija in je ne deformiramo s praznimi nazivi brez vsebine, ki upravičujejo kakršnokoli delovanje. Demokracija ni neka prazna škatla, ampak je povezana z vrednotami osebe in bratstva.” Ob koncu je papež pozval, naj si kot katoličani upamo v javni razpravi podati predloge za pravičnost in mir. “Imamo kaj povedati, biti moramo glas, ki obsoja in daje predloge v družbi, ki pogosto jemlje glas in v kateri preveč ljudi nima glasu. To je politična ljubezen, ki se ne zadovolji z reševanjem posledic, ampak si prizadeva odpraviti vzroke,” je poudaril in si ob koncu svojega nagovora delegatom zaželel, da bi bili oblikovalci demokracije in nalezljive priče soudeležbe.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme