Suzin svet

Zgodovina božične Devetice v Rečanski dolini

Zgodovina božične Devetice v Rečanski dolini

Piše Suzi Pertot: Preprosto kot nekoč (3)

Zgodovina Devetice al Devetdnevnice, kot so jo in jo še danes imenujejo v Sloveniji, sega dejansko daleč v preteklost in ima svoje korenine v dobi protireformacije, ko si je katoliška Cerkev prizadevala, da bi ponovno obudila verske obrede in navade pri slovenskih vernikih. V ta namen je uvajala posebne pobožnosti, ena izmed teh je bilo čaščenje “noseče Marije”, v latinščini “Mater gravida”. Devetdnevnico so tedaj obhajali po slovenskih cerkvah in stolnicah. Izginila je v dobi razsvetljenstva, ki jo je namenoma odpravilo, pojavila pa se je spet v 19. stoletju kot izrazit ljudski obred. Iz prejšnjega stoletja so tudi vsa pisana poročila, pričevanja in dokumenti o tej predbožični pobožnosti pri nas. Da so ga verjetno že prej obhajali, lahko samo sklepamo.
Izvor imena “Detdnevnica” ali kot temu ljudskemu obredu pravijo v Benečiji “Devetica” gre najverjetneje iskati v popotovanju sv. Jožefa z nosečo Marijo iz Nazareta v Betlehem. Rimski cesar je namreč ukazal popis prebivalstva, Mati božja, čeprav v blagoslovljenem stanju, je morala daleč na pot. Z Jožefom sta baje potovala devet dni, toliko, kolikor zdaj traja obred Devetice. Ker je ljudem šlo najbolj do srca dejstvo, da nista nikjer našla prenočišča, nosijo zdaj Marijino podobo po vasi, ljudje pa Sveti družini simbolično odpirajo vrata svojih hiš. Nekateri sicer trdijo, da traja Devetica devet dni, ker je bila Mati božja noseča devet mesecev, vendar je to najmanj verjetna razlaga.
Devetdnevnico so poznali v različnih krajih Gorenjske, Štajerske, Koroške in tudi Primorske; po večini je prihod Marije v hišo potekal v obliki dramskega dogovora. Dekle ali žena, ki je nosila Marijo, je, pojoč, prosila za prenočišče, vrata hiše, ki so jo določili za gostujočo, pa so ostala dolgo zaprta. Domači so s petjem ugovarjali in odganjali sveti par. Na koncu obreda so se vrata vendarle odprla, Marijo so sprejeli v hišo skupaj s procesijo krajanov.
Beneška Slovenija je eden redkih predelov, kjer je božična Devetica živa še danes. Kdaj se je pravzaprav začela, bi zelo težko povedali, saj župnik Angelo Cracina (Kračina) v svojem zapisu Devetica božična v podutanski fari pravi, da je “ranca Lucija Ošnjak Betacova ta z Ošnjega (Buog se usmili čez nje dušico), ki je umarla sedamdevedesetlietna lieta 1940, je pravla, da – so nosili Marijo po vaseh, že kar je bila moja nona šele otrok… ”
Težko je ugotoviti, kako in iz katerih potreb so nastali taki in podobni ljudski obredi, možno je, da tedaj ni bilo veliko duhovnikov, sedež fare je bil v Podutani, vasi so bile raztresene daleč naokrog, prevoznih sredstev pa ni bilo. Verniki so čutili potrebo, da bi častili Boga, slavili zapovedane praznike, se ob pomembnih datumih zbirali po vaseh in skupaj molili. Tako so nastali številni ljudski verski obredi in med njimi devetica božična. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

27.01.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!