Zgodba o aleksandrinkah z novega zornega kota

Ime Darinke Kozinc je v slovenskem zamejstvu že znano, saj je bila večkrat nagrajena na literarnih natečajih revije Mladika in ena izmed njenih zgodb je bila objavljena v zbirki 30 najboljših. Pred kratkim je Založba Mladika izdala še knjigo z njenim zadnjim delom z naslovom Les Slovènes. S tem nazivom so v Egiptu imenovali slovenska dekleta in žene, ki so tja prihajale iz Primorske, predvsem iz Vipavske in Goriške, in se zaposlile pri bogatih francoskih, angleških in arabskih družinah kot dojilje, varuške in služkinje. V dobi gospodarske krize v prvi polovici prejšnjega stoletja so z dobrim zaslužkom svojega dela rešile domačijo pred propadom ali pomagale domačim, da so si opomogli. To tragično poglavje slovenske zgodovine je avtorici posebno pri srcu; zanimalo jo je že od otroštva, saj sta bili dve njeni prateti aleksandrinki.
Prvo popraznično srečanje Društva slovenskih izobražencev je bilo namenjeno krstni predstavitvi knjige Les Slovènes. Urednica Nadia Roncelli, ki je vodila pogovor z avtorico, je uvodoma povedala, da je Darinka Kozinc vsestranska intelektualka: po izobrazbi je inženirka lesarstva, bila je ravnateljica Srednje lesarske šole v Novi Gorici, je predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, aktivna je v politiki pri stranki SD, kjer je bila v preteklosti izvoljena za podžupanjo v Novi Gorici. Kot je razbrati tudi iz na novo izdane knjige, pa gre pri njej tudi za izkušeno pisateljsko pero; v preteklosti je objavila že več knjig za odrasle in za otroke, kot pisateljica je za svoja dela prejela več nagrad, npr. Bevkovo nagrado ali nagrado Onino pero (literarna nagrada revije Ona). Zanimivo je, da se tudi ta nagrajena zgodba ukvarja s tematiko aleksandrink, isto velja za delo Pravili so jim aleksandrinke, ki je namenjeno otrokom, in Les Goriciennes, ki jo je pred dvema letoma izdala Goriška Mohorjeva družba.
Kaj je torej Darinka Kozinc želela povedati novega s knjigo Les Slovènes? Predvsem gre pri problemu aleksandrink za tako množičen pojav emigracije primorskih slovenskih žena in deklet (približna ocena prekaša številko 7000), da zlepa ne bomo izčrpali vseh podatkov in analiz o njih, pa naj izide še toliko študij in knjig.
Knjiga Les Slovènes se razlikuje od prejšnjih avtoričinih knjig tako po obliki pripovedi kot po nekaterih poudarkih. Tokrat gre za umetniški in ne znanstveni pristop (čeprav vsi opisani dogodki in situacije izhajajo iz resničnih, živih pripovedi). Hotela pa je tudi prvič osvetliti nekatere nove vidike: npr. to, kako se je življenje prekomorcev, mladih primorskih fantov v Egiptu prepletlo z življenjem tam živečih aleksandrink. Kot vojaki italijanske vojske so v Egiptu prišli v angleško ujetništvo. Tu so se mladi prekomorci pridružili angleškim zaveznikom, ki so jih izučili za padalce in telegrafiste. Padalce so pošiljali na slovensko ozemlje in tako so tam veliko prispevali k partizanskemu gibanju. (O njih danes vemo, da jih je povojna komunistična oblast lažno obtožila, češ da so vohuni, in jih žal na skrivaj likvidirala). Ti slovenski primorski fantje so v Egiptu prišli v stik s sorojakinjami aleksandrinkami; z njimi so se družili in med nekaterimi so se spletle ljubezenske vezi, ki so pripeljale tudi do slovenskih zakonov.

P. in

(…) Cel zapis v tiskani izdaji

V DSI prvo srečanje v novem letu

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme