Zgodba “begunca iz soseske” Silvia Pecchiarija Pečariča

Piše: Davorin Devetak

Film o nekdanjih in sedanjih mejah po deželni televiziji

Nedavno je italijanski deželni TV program predvajal filmski portret Silvia Pecchiarija Pečariča, rojenega v Škofijah in po vojni, po sili razmer, priseljenega v Milje. 30-minutni dokumentarec Simoneja Modugna Fuori dai confini (Izven meja) je nastal kot zaključno delo študija dokumentarno-etnografskega filma v akademskem letu 2020/2021 v Padovi po enako naslovljeni knjigi portretiranca, ki ima pomenljiv podnaslov Memorie di un bambino sulla Linea Morgan (Spomini otroka na Morganovi liniji). Svojska avtobiografija postaranega pričevalca, ki si “nadene” občutljive otroške oči, je izšla pri tržaški založbi Battello Stampatore leta 2020.

Film mladega tržaškega režiserja je žlahten in ganljiv. Njegova posebnost je, da vzporeja stare fotografije, pripoved in razmišljanja 83-letnega “begunca iz soseske” s posnetki sodobnih priseljencev, ki se znajdejo na zadnji postaji Balkanske poti. Boleče podobe zapuščenih domače in drugih hiš, v katerih je ob raznih razmejitvah prebival “otrok na Morganovi liniji”, poveže s slikami mladih nomadov v zbirnem centru (pri Fernetičih) in z mejo – ne-mejo, ki smo jo ob covidu spet začutili …

Silvio končno razgali svoje od otroštva “kristalizirane emocije”. Z deškim neposrednim pripovedovanjem obuja travmatske selitvene izkušnje po vojni iz rojstnega Albaro Vescovà, italijansko imenovanih Škofij, do Mačkolj, mamine rojstne vasi, v Rabujez, kjer si je družina postavila nov dom. Ob drugi razmejitvi leta 1954, ki je spet premaknila mejo na Miljskem, so se morali ponovno vrniti v Mačkolje, potem v miljsko gasilsko kasarno, za dalj časa v begunsko taborišče pri Orehu in končno na stalno bivališče v zaselku Zindis.

Priletni Silvio se z mačkoljanskima sestričnama spomni čudnih časov, ko so v zamejski istrski vasici na istem dvorišču bivali pripadnik kominformovske, titovske in cerkvene strani. Obišče rojstno hišo, ki je starši niso nikoli videli. Sedanjemu lastniku, ki si je tam uredil skladišče z najrazličnejšimi predmeti, so ob predaji hiše rekli, da so jo zapustili lastniki, “fašisti”. Z modrostjo zrelosti mu nekako uspe premagati miselne meje in pregrade, ki so ga toliko let utesnjevale.

Modugnov film je predvajala italijanska deželna mreža Rai in pričakovati je, da ga bo (s podnapisi) tudi slovenska. Upati je tudi, da bo Pečaričeva avtobiografska knjiga doživela slovenski prevod, saj je namenjena vsemu ob- in čezmejnemu prostoru, tudi na Koprskem in Primorskem.

Knjiga in film naznanjata naklonjen in ugoden čas. Pred leti je zaorala ledino knjiga antropologinje dr. Katje Hrobat Virloget V tišini spomina, “Eksodus” v Istri (2021), saj je dala v Sloveniji prvič besedo pisanemu mozaiku domorodcev in prišlekov različnih narodnosti, Italijanov, Slovencev in državljanov ostalih republik Jugoslavije, ki so po vojni zapustili Istro oz. se priselili tja. To problematiko, osvetljeno z ne zgolj politično-zgodovinskimi kategorijami, so predstavili pri nas in v italijanskem krogu, v Tržaškem novinarskem krožku in v Gorici na simpoziju Kinoateljeja Meja skozi film in zgodovino. Študijo sta skupno izdala Založba Univerze na Primorskem (UP) in ZTT in se lahko bere na spletnem naslovu www.zalozba.upr.si. Zanjo vlada precejšnje zanimanje in v italijanskih krogih se zavzemajo, da bi jo čim prej prevedli.

Avtorica in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije UP je skupaj s fakulteto, Centrom za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper ter Zavodom Epiona med pobudnicami projekta Moja zgodba iz tišine, ki je v začetku leta zaobjel pet izkustvenih delavnic, srečanj z delitvijo – tudi bolečih – spominov in pričevanj na temo eksodusa in novih prišlekov na obeh straneh meje, od Izole do Pirana, Opčin, Sežane in Kopra. Na zaključnem dogodku v Kopru sta, ob številni udeležbi z obeh strani meje in ob moderiranju prof. Hrobat Virloget, nastopila tržaški slovenski psihiater in psihoanalitik Pavel Fonda ter koprski italijanski zgodovinar in časnikar Stefano Lusa.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme