Želimo biti pozorni na območje, izboljšanje upravnega ustroja in izvajanje zaščitne zakonodaje

Pogovor / Matia Premolin, tržaški pokrajinski tajnik SSk

Vodstvo tržaške sekcije stranke Slovenska skupnost je letos prevzel 33-letni Matia Premolin. Stranka ima na obzorju tako na deželni kot pokrajinski ravni več izzivov, saj živimo v obdobju politične negotovosti, nenazadnje so junija na koledarju občinske upravne volitve. Nekaj razmišljanj o novi vlogi in političnih smernicah je Premolin delil tudi z bralci našega tednika.

Večkrat se ponavlja, da se ne daje dovolj odgovornosti mlajšim, tržaški pokrajinski svet SSk pa ti je zaupal pomembno vlogo znotraj stranke …

Tako je, tržaška pokrajinska sekcija je v tem smislu dala jasen in močan znak. Zelo sem navdušen nad novo vlogo in nad ekipo, ki je zelo pomlajena. Je pravzaprav mešanica tradicije in novosti, saj novi obrazi sestavljajo več kot polovico novoizvoljenega tajništva. Debate so zelo bogate in so prava zmes tradicije z določeno svežino idej. Takoj smo začeli s sestanki in delom na terenu ter analizirali potrebe območja. Večji del energij seveda posvečamo upravnim volitvam, ki so na programu meseca junija. Pokrajinski svet je dal mandat med drugim meni in pokrajinskemu tajništvu, naj vodi pogajanja in sklepa morebitna zavezništva. Mislim, da je sprememba v pokrajinskem vodstvu že dala odločen znak, tudi tistim, ki običajno niso tako blizu stranki. Dobil sem namreč več pozitivnih odzivov z več in različnih krogov naše narodne skupnosti. Kot novoizvoljeni pokrajinski tajnik sem se tudi začel pogovarjati in srečevati s tajniki drugih strank. Take stike želim v prihodnosti še okrepiti in nadgraditi.

Na lokalni ravni si svetnik oz. podpredsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta. Kako boš spojil vlogi?

Skrb za območje je glavni razlog, zaradi katerega sem vstopil v politično areno. V politiko sem vstopil, da sem lahko tudi jaz v prvi liniji in skušam kaj izboljšati. Mislim, da sem vsekakor dober poznavalec ne le vzhodnega Krasa, ampak zaradi svojih korenin tudi Brega in središča mesta. Kot dolgoletni kulturni delavec oz. član društev in zamejske skavtske organizacije pa sem precej seznanjen z delovanjem in odprtimi vprašanji nasploh celotnega območja bivše tržaške pokrajine. Mesto pokrajinskega tajnika je zato neka nadgradnja te poti, ki bo prav gotovo velik izziv, saj pokriva območje od Milj do Devina. Večje območje pomeni različne težave, pa tudi večjo odgovornost in pazljivost pri koordinaciji odnosov z različnimi predstavniki.

Omenil si stike z drugimi strankami in zavezništva. Kako se pripravlja stranka na občinske volitve, ki bodo junija v Zgoniku, Dolini in na Repentabru?

Glede zavezništev je moja ideja jasna, in sicer verjamem v vizijo sodelovanja in pogovora, saj si želimo prav vsi Slovenci ohraniti upravljanje omenjenih občin in prepričan sem, da prav vsi skrbimo za dobrobit le-teh. Že ob izvolitvi za pokrajinskega tajnika sem izjavil, da smo v Trstu sestavni del leve sredine in tako si želimo biti tudi na prihajajočih občinskih volitvah. Prav zato obžalujem, da še vedno ni zadostnega dialoga in sodelovanja na lokalni ravni.

V Zgoniku, na primer, so se lokalni predstavniki Demokratske stranke mlačno odzvali na naš predlog skupne liste za občinske volitve. Odraz tega je odločitev, da gremo na volitve s svojo listo, ki bo občanska lista z neodvisnim kandidatom Mirkom Sardočem. Ta lista, ki ima podporo stranke SSk, je seveda odprta za vse, ki delijo vrednote skupnega sodelovanja, odprtosti, slovenstva in skrbi za območje.

Na Repentabru je zavezništvo še odprto vprašanje. Minuli teden smo izvedeli, da je županja Tanja Kosmina vzpostavila stike z nekaterimi strankami oz. gibanji, do nas pa še ni prišla, kar se mi zdi negativen znak, saj sem bil prepričan, da bomo prvi sogovorniki. Govori se, da bi si nekateri želileli obnovitev dogovora, ki mu pravimo model Repentabor. Ta je bil v preteklosti uspešen, toda so se pred petimi leti svetniki Napredne liste (odraz DS) odločili, da ga ne potrdijo. Sedaj morajo oni pokazati spet željo po sodelovanju in soupravljanju, kar seveda ni samoumevno. Za ta model so potrebni določeni dogovori, složnost, sodelovanje in iskrenost. Tega so bili naši svetniki zadnja leta bolj malo deležni. Bili so namreč obravnavani kot svetniki opozicije, namesto da bi bili bolj soudeleženi. Ker so predstavniki DS izjavili, da bodo sodelovali s strankami leve sredine in da, kot sem prej omenil, je SSk del le-te, ne razumem, zakaj želje po sodelovanju ni.

Tudi v Dolini je še odprto vprašanje glede volitev. Sicer smo v tej občini vedno dobili skupno rešitev in skupni nastop. Na začetku je kazalo, da bomo spet našli skupnega nestrankarskega kandidata, ker pa ime ni prišlo na dan, smo se zmenili, da bo vsaka stranka predlagala primerno osebo za to mesto. Mi smo predlagali Marka Šavrona, inženirja, dolgoletnega političnega delavca in odličnega poznavalca območja. Poznan je na območju in kot inženir je tudi poznavalec tehničnih zadev, kar je na občinski ravni vedno potrebno in dobrodošlo.

Lahko razkriješ nekatere točke političnega programa?

Posamezne občine se sicer precej razlikujejo, a gotovo je eden izmed ciljev vzpostaviti nekoliko drugačen ritem upravnega ustroja, kajti “mlini meljejo prepočasi”. Poznamo težave malih občin. Pomanjkanje uslužbencev je kočljiva točka na dnevnem redu, zato je treba takoj poskrbeti in ukrepati v tej smeri. Občine morajo več sodelovati, se povezati pri upravljanju in iskati skupne storitve, ker drugače se bodo znašle v neprijetnih situacijah. Skrb za okolje in lokalno gospodarstvo sta tudi med glavnimi točkami. Na oboje bomo morali biti pozorni predvsem v Dolini, kjer imamo problem naftnih rezervoarjev družbe Siot in zapiranja Wartsile. Stalnica in pomembna smernica stranke SSk pa sta nedvomno izvajanje zaščitne zakonodaje, in to v vseh upravnih postopkih, ter reševanje vseh vozlov, povezanih s tem področjem. Med drugim spodbujati javnost, da se dvojezičnost in pravice zaščitnega zakona ne smejo omejiti le na občine, kjer je zakonodaja predvidena. Nobenemu namreč ne bi škodilo, če bi se to obzorje nekoliko razširilo.