“Želim, da bi SSO in včlanjene organizacije še rastli na treh glavnih načelih slovenstva, krščanstva in demokracije!”

Pogovor / Walter Bandelj, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij

Že na nedavnem zasedanju deželnega sveta Sveta slovenskih organizacij (SSO) je deželni predsednik SSO Walter Bandelj napovedal, da namerava kandidirati za tretji in zadnji predsedniški mandat, kot je to bilo doslej v navadi. Pred 15. rednim občnim zborom SSO, ki bo v petek, 17. junija, v Gorici, smo ga povabili na pogovor.

Zadnji mandat vašega predsedovanja je globoko zaznamovala pandemija. Kako gledate na to obdobje?

Vsako krizno obdobje je trenutek preizkušnje, kjer se je treba odločiti, kakšen bo naš odgovor, naš pristop, naš način dela. Lahko se prepustimo jokanju in tarnanju ali pa poiščemo nove oblike udejstvovanja, nove načine dela, nove možnosti, ki se v takih situacijah pojavijo. V času pandemije pri SSO nismo počivali. Veliko smo si pomagali z digitalnimi sredstvi, ki so kar dobro opravila svoje delo. Zaradi tega ni čudno, da smo dosegli najpomembnejše cilje ravno v tem času. Ne pozabimo namreč, da se je 100-letnica požiga Narodnega doma s podpisom protokola o vračanju lastništva in z obiskom predsednikov Italije in Slovenije v Bazovici zgodila v letu 2020, ki je bilo najslabše pandemično leto. Zaradi tega na to težko krizno obdobje kljub vsemu gledam optimistično. Septembra 2021 pa nam je uspelo, da smo v Trstu soorganizirali kongres največje mednarodne krovne organizacije narodnih manjšin FUEN. Zavedam se težav, obžalujem, da je veliko ljudi umrlo ali da so imeli hude zdravstvene težave, a vseeno se mi zdi, da nas je naša tradicionalna trdoživost gnala naprej in smo zdaj bolje pripravljeni na nove izzive. Kdor tega ni naredil, mu seveda nekaj manjka.

Kljub težkim razmeram zaradi pandemije vam je uspelo z drugimi vidnimi predstavniki doseči, da je tržaški Narodni dom prišel spet v slovenske roke. Spominjamo se, da ste bili izraziti zagovornik tega, da mora slovenska narodna skupnost postati lastnik Narodnega doma. Povejte nam kaj več o težkih pogajanjih!

Pogajanja so bila zelo zahtevna. Hvala Bogu nisem bil edini zagovornik lastništva te naše simbolične in zgodovinske stavbe. Sestavila se je odlična ekipa, v kateri smo imeli vsi isti cilj. Seveda ni manjkalo zunanjih in žal tudi notranjih podtikanj. Teh je bilo več, saj so nekateri še vztrajali pri tem, da naj vse ostane, kot je bilo napisano v zaščitnem zakonu, in sicer, da se tri zgodovinske stavbe dajo Slovencem le v omejeno uporabo, pri tem pa bi morali nositi mi čisto vsa bremena rednega in izrednega vzdrževanja. Verjetno boste razumeli, da je to popolnoma skregano z zdravo pametjo.

Pomembno je tudi bilo, da smo dobili posluh pri deželni upravi, ki je podpirala vrnitev lastništva. Tudi z Občino Trst, kjer je na oblasti desnosredinska koalicija, ni bilo večjih težav. Odlična je bila vloga slovenskega zunanjega ministrstva in diplomacije. Slovenski veleposlanik Tomaž Kunstelj in generalni konzul Vojko Volk sta bila stoodstotno usklajena. Ne vem, če smo kdaj prej imeli tako odlično diplomatsko ekipo. Njuno delo je res primer dobre prakse.

Zelo nas je pri tem podpiral predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in želel biti stalno na tekočem o poteku pogajanj ter se je nato pogovarjal z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello. Ta je prav tako preko svojih institucionalnih kanalov pritiskal za prenos lastništva.

V dveh mandatih, ko ste na čelu SSO-ja, ste se javno in odkrito vedno zavzemali za vključevanje mladih v naše vrste. Kako ocenjujete svoje napore, vam je uspelo z mladimi?

Na tem področju bo treba še delati. Mladim smo kolikor mogoče izkazovali pozornost. Rezultat morda ni stoodstoten in zato bo v naslednjih letih treba še kaj narediti. Pozitivna je možnost, da lahko mladi pri nas opravljajo civilno službo (SSO je to uredil v zadnjem mandatu) in tako od znotraj spoznavajo, kaj pomeni delati v sklopu krovne organizacije in civilne družbe. Če bodo pri tem odnesli pozitivne izkušnje, nam bodo ostali blizu in v prihodnje lahko tudi zasedli odborniška ali predsedniška mesta. Skupaj z drugo krovno organizacijo SKGZ smo tudi omogočili, da Mladinski dom in SLOV.I.K. začneta triletni izobraževalni program, ki je prvenstveno namenjen mladim, da se pripravijo na delo v društvih in organizacijah. Skupaj s šolskimi predstavniki si prizadevamo za širitev slovenskih jasli.

Z Rudijem Pavšičem prej in s sedanjo predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila ste dobro sodelovali. Kako je s tem sodelovanjem danes?

Rudi Pavšič in Ksenija Dobrila sta dve različni osebi, zato je sodelovanje z njima tudi različno. Tudi dve krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta različni. Druži pa nas skupno prepričanje, da če želimo ohraniti in razviti slovensko narodno skupnost v FJK, je treba sodelovati. To sodelovanje je danes zelo dobro ustaljeno. Imamo več skupnih načrtov, ki jih vodimo skupaj. In prav tako vedno skupno zastopamo našo narodno skupnost v odnosu do italijanskih in slovenskih oblasti. Sodelovanje ima seveda tudi krizne točke ali obdobja. Če smo pametni in modri, pridemo do rešitve. Če pa pride do vztrajanja na lastnih stališčih, se zadeve zaostrijo. Vsekakor kljub razlikam, ki označujejo krovni organizaciji, sem zelo zadovoljen s skupnim delom, ki ga izvajamo, ker sem prepričan, da imamo izredno dobre pogoje za delovanje. Žal nas vedno bolj pogojuje hud demografski padec, na katerega pa za zdaj nismo še dobili pravih odgovorov, in vprašanje je, ali jih bomo lahko sploh dobili, saj to presega okvire delovanja dveh krovnih organizacij.

V Čedadu ste na večeru v KD Ivan Trinko, ki je bil posvečen odhajajočima slovenskima diplomatoma, veleposlaniku Tomažu Kunstlju in generalnemu konzulu Vojku Volku, izrekli javno zahvalo obema. Kako ste sodelovali z njima?

Kot sem že prej povedal, je bilo sodelovanje z njima odlično. Bila sta del nas, del naše družine. Zgledno sta znala posegati pri oblasteh v Rimu in Trstu. Pravi osebi na pravem mestu in v pravem trenutku. Vrnitev lastništva Narodnega doma v Trstu nosi tudi njuni imeni. Gre za delo in sodelovanje, ki bi ga morali obravnavati študentje diplomatskih ved in vsi tisti, ki začenjajo diplomatsko kariero. Lahko pa bi tudi ena od naših založb izdala o tem knjigo.

Znani ste po tem, da ste tudi politično vpeti v delovanje stranke Slovenska skupnost, da ste večkrat javno spregovorili o tem, da bi naša narodna manjšina morala imeti zajamčeno politično zastopstvo na vseh ravneh. Se vam zdi verjetno, da bi do tega v doglednem času prišlo?

Do tega mora priti! Drugače bomo ostali brez predstavnika v italijanskem parlamentu. Problem se vleče že kar nekaj let, saj je bila že leta 2013 izvoljena Tamara Blažina, le ker je zmagala Demokratska stranka. Leta 2018 je Tatjana Rojc postala senatorka, ker je odstopil kandidat pred njo. Tak način predstavništva, ki je odvisen od dobre volje ene od strank, preprosto ni več sprejemljiv. Stranka SSk je predstavila zelo dodelan predlog, ki sloni na evropskem modelu in na načinu nastopanja slovenske liste na deželnih volitvah. Mislim, da je to dobra podlaga za pogajanja, ko bodo v italijanskem parlamentu začeli spet razpravljati o volilnem zakonu. Drugi predlog je pripravila senatorka Tatjana Rojc in predvideva zagotovitev predstavništva preko ustavne spremembe. To bi bilo zagotovilo na najvišji zakonski ravni, se mi pa zdi, da je zelo težko uresničljivo, kajti verjetno bi pri tem stopile v igro tudi druge manjšine, pa tudi sam postopek je precej dolg in zapleten. Vsekakor sem za to! Zahtevati moramo, da se slovensko predstavništvo zagotovi enkrat za vselej. V tem smislu mora tudi nastopiti slovenska zunanja politika, ki je odgovorna za odnose z Republiko Italijo. Nova zunanja ministrica Tanja Fajon mora nadaljevati zahtevo po uravnovešeni zaščiti slovenske manjšine v Italiji v razmerju z zaščito italijanske manjšine v Sloveniji.

S slovensko senatorko v Rimu Tatjano Rojc ste sodelovali in še vedno dobro sodelujete. Tudi ona javno zagovarja prepričanje, da je nujno, da se slovenska narodna manjšina zaveda podpore in prisotnosti matične države pri nas. Kako je s tem sodelovanjem? Senatorka Rojčeva je zelo aktivna in stalno prisotna na območju. Z njo sem v stalnem stiku in priznam ji, da opravlja zelo dobro delo. V skupnem predstavništvu, kamor spadajo še predsednica SKGZ, deželna svetnika Igor Gabrovec in Danilo Slokar ter predsednik paritetnega odbora Marko Jarc, redno obravnavamo glavne teme, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJK.

Republika Slovenija nam izkazuje veliko pozornosti. V vladi sta na voljo ministrstvo za zunanje zadeve in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Redno se sestane tudi Svet Vlade Republike Slovenije, ki je tudi pomembno telo. V Državnem zboru pa deluje pristojna komisija, kamor smo redno vabljeni na zasedanja in avdicije. Seveda vse to zahteva od nas, da smo prisotni in da se na ta srečanja dobro pripravimo. SSO je z drugo krovno organizacijo pripravil v zadnjih letih kar nekaj dokumentov, v katerih so predstavljeni glavni izzivi za prihodnost na področju šolstva, mladih, gospodarstva in kmetijstva ter političnega predstavništva.

V Sloveniji se je zamenjala vlada, prihajajo novi ljudje, ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch je zamenjal Matej Arčon, tudi on naš dobri znanec. Kako je zdaj, ste se že srečali?

Prvo srečanje je predvideno v petek v Trgovskem domu. Minister Matej Arčon pa bo tudi gost na našem 15. rednem občnem zboru, ki bo potekal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

Vesel sem, da je novi minister Arčon pohvalil delo prejšnje ministrice Helene Jaklitsch, saj si je res veliko prizadevala za vsako potrebo, ki smo ji jo predočili. Minister Arčon in državna sekretarka Vesna Humar imata tako odlično podlago, na kateri lahko nastavita prihodnje delo in strategije Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Podajte nam svojo vizijo razvoja narodne manjšine in seveda SSO-ja v prihodnje, ker ste med redkimi, ki pri nas stalno opozarja na demografski padec, na mlade. In nobena skrivnost ni, da nas je vse manj, in to na vseh področjih, še posebej pa v javnem življenju.

Demografski padec in odhajanje mladih sta dva družbena pojava, na katera žal nimamo velikega vpliva. Upad rojstev se pozna v celi Evropi in na splošno v t. i. zahodnem svetu.  Mislim pa, da gre tu za vprašljiv odnos do življenja oziroma do drugačne lestvice vrednot. Nekoč je bila družina med glavnimi cilji odraščajoče osebe. Je danes še tako? Verjetno, da ne. Seveda na tako situacijo vpliva ekonomsko stanje, ki zahteva, da morata oba zakonca ali partnerja imeti službo. Res gre za razvrednotenje družine kot osnovne družbene celice, za kar postopoma plačujemo vse bolj visoko ceno. Potrebujemo “družinsko politiko”, žal je italijanska politika pri tem povsem odsotna.

Tudi odhod mladih je vse bolj globalen problem. Globalizacija je prinesla svoje in verjetno nismo več tako ukoreninjeni v svoji zemlji kot nekoč. Če pa še dela zmanjka in te lastno okolje ni sposobno ovrednotiti za tisto, kar veljaš, potem ti ne preostane drugega, kot da poskusiš drugje.

Glede pomanjkanja ljudi v javnem življenju pa se sprašujem, ali ni zaradi tega, ker imamo raje udobnejše življenje. Verjamem, da je en razlog tudi ta, da je javno delovanje večkrat nezanimivo oziroma ne privlačuje. Brez politike pa ne gre in skupnost, ki ima slabo politiko, bo vedno v podrejenem stanju in odvisna od drugih. Od vseh nas je odvisno, kakšna skupnost želimo biti. Več ljudi bo aktivnih v družbenem, javnem in političnem življenju, bolj uspešni bomo.

Še osebna želja in vabilo vsem, ki se bodo odločili, da vam na občnem zboru dajo svoj glas!

Najprej vabim, da se res v velikem številu udeležimo 15. rednega občnega zbora Sveta slovenskih organizacij. Gre namreč za najvišji institucionalni trenutek naše krovne organizacije in prav je, da mu damo pravi, slovesen pomen. To bi moralo sicer veljati za občne zbore vseh društev in organizacij. Napovedano je lepo število uglednih gostov, ki bodo lahko na tak način začutili življenjskost Sveta slovenskih organizacij.

Tistim, ki me bodo volili, bom seveda hvaležen. Osebno si želim, da bi SSO in včlanjene organizacije v naslednjem mandatu še rastli na treh glavnih načelih slovenstva, krščanstva in demokracije. Zelo si tudi želim, da bi bilo med nami vedno več dobrega in učinkovitega sodelovanja v dobro naše slovenske narodne skupnosti v FJK, zato naj bo ekipa čim boljša. Moj tretji in zadnji mandat bo zato usmerjen tudi v iskanje novega predsednika.