Aktualno

Železna zavesa in nove Poti miru

Železna zavesa in nove Poti miru

Piše Suzi Pertot: Benečija / Tridnevno dogajanje

Pod okriljem Inštituta za slovensko kulturo ISK in mednarodnega gibanja European Green Belt je minuli konec tedna v Prešnjem (Purgessimo) pri Špetru potekala prireditev Od železne zavese do Poti miru. Namen le-te je bil predstaviti občinstvu, v okviru tridnevnega dogajanja, vlogo in pomen 12.500 km dolgega pasu, ki je do leta 1989 predstavljal železno zaveso, mejno črto, ki je ločevala Evropo na dvoje, na tako imenovani Vzhod in Zahod.
Pritisk železne zavese in hladne vojne, ki je sicer dolgih štirideset let ostala le v mejah političnega ustrahovanja in na srečo nikoli ni postala vojna z uporabo smrtonosnega jedrskega orožja, smo občutili tudi Slovenci, ki živimo v Furlaniji Julijski krajini. Kot je v svojem uvodnem posegu poudaril novinar in zgodovinar Giorgio Banchig, do prave vojne nikoli ni prišlo, v naših krajih, v največji meri ravno v Nediških dolinah, pa sta železna zavesa in politični pritisk prizadela škodo, ki ni nič manjša od tiste, ki bi jo povzročil pravi konflikt. V obdobju po drugi svetovni vojni se je namreč Benečija popolnoma izpraznila in tudi v prihodnje bo težko povrniti življenje v doline in na pobočja, preko katerih je nekdaj tekla meja težkega orožja, političnega pritiska in ustrahovanja.
Prireditev, ki se je v petek pričela s predstavitvijo železne zavese in z odprtjem razstave European Green Belt, je simbolično potekala v bunkerju iz časa hladne vojne, ki ga v kraju Prešnje že deset let upravljata zakonca Adriana in Eugenio. Naj omenimo, da je bil ogromni podzemski bunker namenjen obrambi pred jedrskimi in kemičnimi napadi do pred kratkim zaprt publiki, gospod Eugenio, ki je sam poskrbel za popravilo zavetišča, za razsvetljavo ter za vodovodni priključek, pa ga je pred kratkim tako opremil, da je ogled mogoč vsakomur. Bunker je bil zgrajen v že obstoječih podzemskih rovih iz prve svetovne vojne, ima pa ogromno hodnikov in večjo sobo, kjer so se urili mladi fantje, ki so služili vojaški rok. V bivalnem delu, kjer je potekala prireditev, je gibanje European Green Belt postavilo razstavne panoje. Z njimi je želelo občinstvu predstaviti ekološki koridor, Green Belt namreč pomeni zeleni pas oziorma zeleni koridor, ki poteka zdaj tam, kjer je bila nekoč zastražena, neprehodna meja. Predstavnica mednarodnega ekološkega gibanja Francesca Visintin in naravoslovec Matteo de Luca sta spregovorila o naravnem bogastvu, ki je ob meji med Vzhodom in Zahodom ostalo nedotaknjeno ravno zaradi strogih vojaških zakonov, ki so tu vladali. Od Barentsovega morja do Balkanov imamo danes širok pas še neokrnjene narave, ki je ponekod globok tudi 50 km in v katerem se lahko dandanes vsi svobodno gibamo. Pomislimo samo, da najdemo tu mnoge ogrožene živalske in rastlinske vrste, 40 naravnih parkov in 3.200 zaščitenih naravnih območij. Organizacija Green Belt skuša to naravno bogastvo valorizirati in ohranjati, neprehodna meja, ki je nekdaj ljudi ločevala, pa naj bi zdaj postala privlačen turistični in pohodniški cilj. Meje namreč ločujejo, pravijo predstavniki European Green Belta, narava pa ljudi povezuje.
Bunker in razstava sta bila obiskovalcem odprta tudi v soboto popoldan, v nedeljo pa je bil na sporedu voden izlet iz bunkerja v Prešnjem do Stare Gore in nazaj. Udeleženci so si lahko skupaj z vodičem Antoniom De Tonijem ogledali številne manjše bunkerje, rove, ostanke vojaških utrdb in veliko drugih sledov štirideset let trajajoče hladne vojne.

11.10.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!