Zdravje in preživetje čebel sta odvisni od vseh nas

Piše: Katja Ferletič

“Ne mogle imeti medu bi čebele, če žela strupenega ne bi imele” – tako pravi stari slovenski pregovor. Čebele so ključni opraševalci v ekosistemih, in vendar o njih v zadnjem času žal čedalje več beremo predvsem v zaskrbljujočem kontekstu množičnih poginov. Brez čebel ni življenja in biti čebelar je zagotovo posebna čast. Da bi o teh koristnih živalicah, medenih izdelkih in ne nazadnje tudi o čebelarjih izvedeli čim več, smo se pogovorili s Silvanom Ferfoljo, čebelarjem iz Doberdoba.
Gospod Silvan, a mi lahko zaupate, koliko let se že ukvarjate s čebelarstvom?
S čebelarstvom se ukvarjam že dvaindvajset let.
Kako, da ste se za to odločili? So se s čebelarstvom ukvarjali že vaši predniki?
S čebelami sem se začel ukvarjati naključno. Moj brat je imel par panjev v Bazovici in, ko je šel na daljše potovanje, me je prosil, ali lahko poskrbim za njegove čebele. Tako se je začela zgodba. Panja sem prinesel v Doberdob in čebelarstvo me je kmalu navdušilo. Počasi sem si pripravil vedno več panjev, ki jih danes imam na različnih lokacijah. V Doberdobu imam tri stojišča, druga imam v Križu, Rubijah, Grojni in v Mersinu, vasi pod Matajurjem.
Se v vaši družini samo vi ukvarjate s čebelarstvom?
S čebelarstvom se ukvarjam sam. Moja hčerka je farmacevtka in ima že veliko svojega dela, med pa ji je všeč.


Kako ste se čebelarstva izučili? Ste se udeležili kakšnih tečajev?
Začetno mi je veliko pomagal domačin Mario Ferletič – njegove dragocene nasvete pri svojem delu upoštevam še danes, že kmalu pa sem začel slediti tudi strokovnim tečajem in simpozijem. Brez primerne izobrazbe ni mogoče dobro delati. Na tečajih se soočam z drugimi čebelarji in se vedno česa novega naučim. Stalno se izpopolnjujem in sodelujem tudi na raznih natečajih in tekmovanjih, tako na deželni kot na državni ravni.
Imate tudi podjetje in svojo blagovno znamko?
Podjetje sem ustanovil prav kmalu, verjento je bilo leta 2004, ko sem že imel okoli dvajset panjev. Prepričan sem, da imamo na Krasu odlične proizvode, ki bi jih moralo spoznati čim več ljudi, ne samo domačini. Svojo dejavnost sem ustanovil prav zato, da bi mojo blagovno znamko, moj med, okusili tudi ljudje, ki ne živijo v okolici Doberdoba. Moj cilj je pridelati odličen kraški med. V družinskem krogu imam podporo in pomoč – skupaj smo si zamislili blagovno znamko, logo in uredili spletno stran. Med prodajam trgovinam, kmečkim turizmom, domačinom in drugim strankam iz vse Italije. Ljudje pridejo k meni na dom ali pa naročajo po telefonu in jim nato proizvode pošljem na dom.
Katere medene izdelke pridelujete?
Pridelujem med, cvetni prah, matični mleček, nekaj propolisa in vosek za sveče. Vse, kar je vezano s čebelarstvom.
Je prejel vaš med kakšno pomembno priznanje?
Moj med je v letih prejel več državnih in mednarodnih priznanj. Na mednarodnem natečaju v Sežani sem večkrat prejel zlato in srebrno nagrado za svoj cvetlični med, v Sacileju prvo nagrado za cvetlični med, priznanje za med iz velikega pajesena, prvo nagrado v kategoriji posebnih vrst medu in priznanje za najboljši med izmed vseh tistih prijavljenih na natečaju. V letih se je zvrstilo veliko zlatih in srebrnih priznanj. Prejel sem tudi odličje na deželni ravni in leta 2016 prvo nagrado za najboljši cvetlični med v Italiji na pomembni prireditvi “Salone del gusto” v Turinu.
Katere vrste medu pridelujete? Na katerega ste najbolj ponosni?
Pridelujem več vrst medu. Lahko omenim npr. rešeljikov med, cvetlični pomladanski, akacijev, med velikega pajesena, trnov oz. med navadnega bodčeca, lipov, kostanjev, med rujeve mane, regratov, gozdni. Ponosem sem na vse svoje delo, na to, kar imam, zasluga pa gre samo čebelam, ki opravljajo največje delo – pri tem sem jaz samo posrednik. Ponosen sem na medovnice, ki prihajajo iz slovenskih panjev AŽ – Alberti Žnidaršič. Ta proizvod se zelo razlikuje od ostalih, saj ima poseben vonj in okus.
Kateri je vaš najljubši med?
Moj najljubši je nedvomno cvetlični med, ker ta vrsta medu je edinstvena, v sebi nosi značilnosti ozemlja, na katerem je nastala. Če vzamemo kot primer akacijev med, mora imeti ta vrsta točno določen okus, barvo in vonj, cvetlični med pa je vedno drugačen, spreminja se. Meni je všeč raznolikost, vsakokrat hočem imeti kaj novega, posebnega.


S katero vrsto čebelarstva se ukvarjate? Uporabljate antibiotike? Kakšna je razlika med konvencionalnim in ekološkim čebelarstvom?
Ukvarjam se s konvecionalnim čebelarstvom. Večjih razlik med konvencionalnim in ekološkim čebelarstvom ni, v glavnem so te v zdravilih, ki jih lahko čebelarji uporabljamo pri zdravljenju čebel, v barvah, ki jih uporabljamo za barvanje panjev, in seveda v lokacijah, na katerih se panji nahajajo. Pri ekološkem čebelarstvu je potrebno upoštevati določene razdalje od površin, ki so zaznamovane od kemikalij, avtocest, industrijskih obratov. Vosek pri ekološkem čebelarstvu mora biti popolnoma neoporečen, brez sledu kemikalij in je zato izredno drag. Antibiotikov absolutno ne uporabljam, to počenjajo samo “kriminalci”! Svoje čebele zdravim na drugačne načine.
Če čebela nabira nektar na strupeni rastlini oz. na taki, ki je bila škropljena, se to pozna na medenem izdelku?
To se pozna pri analizah, ki jih opravljajo tehniki v laboratorijih. V primeru, da je količina kemikalij v medu previsoka, je potrebno proizvod odstraniti od prodaje. Med pošiljam v laboratorij, ko imam kak dvom ali ko je pridelka veliko.
Katere bolezni lahko napadejo čebele?
Čebele lahko napadejo različne bolezni. Med temi je huda gniloba: v tem primeru moramo čebeljo družino uničiti ali čebele postaviti na roj, to se pravi jih prenesti v nov panj z novim satovjem in novim voskom ter jih nakrmiti z neoporečnim, čistim medom. V starem panju moramo uničiti zalego, med, satovje in ves notranji material. Druge bolezni so še poapnela zalega, evropska kuga in različne viroze. K sreči se te bolezni ne pojavljajo pogosto, v največji nevarnosti pa so čebele tistih čebelarjev, ki ne skrbijo za svoje panje in imajo staro satovje, v katerem se nabirajo virusi. Čebele se včasih lahko okužijo, tudi ko “ropajo” v tujih panjih.
Kateri je v naravi največji sovražnik čebel?
To je nedvomno človek! Vsak človeški poseg ogroža življenje čebel. Govorim o škropljenju in intenzivnem kmetijstvu. Kemikalije gredo v zemljo, v vodo in na rastline. Velikokrat se zgodi, da imajo čebele, ki se ustavijo na škropljenih rastlinah, hude posledice na nevrološkem sistemu – postanejo zmedene in ne najdejo več poti do svojega panja ali celo umrejo po nekaj urah. Posledice so res hude.
Kateri so najboljši pogoji za pridobivanje kakovostnega medu?
Nedvomno je najboljši pogoj za dober med čisto okolje, oddaljeno od industrijskih obratov, avtocest in področij, na katerih se izvaja intenzivno kmetijstvo. Tudi vreme vpliva na kakovost medu. Letos npr. zaradi suše rastline ne proizvajajo zadostne količine nektarja in se morajo zato čebele zelo truditi, da naberejo zadostno količino.
Imate več vrst čebel? Koliko čebel in koliko panjev imate?
V glavnem imam dve vrsti čebel. Naše ozemlje je kot “blazinica” med ozemljem kranjske sivke, ki je prisotna v Avstriji in Sloveniji, in tistim, na katerem živi pretežno italijanska rumena čebela. Trenutno imam okoli sedemdeset, osemdeset panjev; preden bom zazimil čebele, pa bi jih moral imeti nekaj več kot sto. V vsakem panju je družina, ki jo sestavlja približno 50.000-60.000 čebel z eno matico – redkokdaj se zgodi, da sta v družini dve matici. Panje redno vzdržujem, čistim in prebarvam. Italijanski panji trajajo največ deset let, slovenski, AŽ panji, pa so zelo vzdržni, trajajo tudi do 150 let. Panje sanificiram ob potrebi, v primeru, da družina pogine, rutinsko pa vsaki dve oz. tri leta.
Ali tudi vi selite čebele ali jih imate samo doma?
Svoje panje prevažam. Na Krasu pridobivam odličen proizvod, stranke pa me povprašujejo po različnih vrstah medu, zato moram panje seliti v kraje, kjer raste določeno drevje, kjer so določene vrste rastlin. Pri nas lipe in kostanja ni … Za postavitev panja na določen kraj je potrebno najprej dovoljenje gospodarja zemlje, nato moramo selitev javiti našemu konzorciju, vsi podatki gredo v posebno datoteko in konzorcij jih posreduje orožnikom, finančni straži in gozdarjem.
Katere so glavne faze pridelave medu?
Vse se začne s pobiranjem medišča, ki je vrhnji del panja, v katerem čebele hranijo med. S posebnimi vilicami prebodemo voščene pokrovčke celic, da se lahko med izcedi iz njih. Satovje damo v napravo, točilo, ki se vrti z električnim pogonom. Točilo ločuje satovje od medu, ta pa se nabira na stenah točila. Med se nabere v posodi in nato ga lahko precedimo s sitom, da odstranimo ostanke voska in čebel. Proizvod mora v posebnih sodih zoreti 15-20 dni, končno pa ga pretočimo v kozarce in nanje prilepimo našo nalepko.
Ali mora biti po vašem mnenju čebelar tudi botanični strokovnjak?
V določeni meri moramo rastline poznati. Osebno se nimam za strokovnjaka, lahko pa rečem, da mora nujno biti čebelar dober poznavalec rastlinskih vrst. Vedeti moramo, kje in kako raste določena rastlina, kdaj cveti in katere potrebe ima – to so osnovne stvari, ki jih moramo poznati.
Kakšno je trenutno stanje čebelarstva na našem območju? Katere so glavne težave?
Čebelarstvo na našem območju je na visokem kakovostnem nivoju, glavne težave pa predstavljajo neizobraženi čebelarji, tisti, ki ne sledijo resnim tečajem in se ne udeležujejo simpozijev. Takih “čebelarjev” je veliko, ti večkrat zanemarjajo čebele in povzročajo širjenje bolezni.
Ali menite, da število čebel v primerjavi s preteklostjo upada? Čebelam res grozi izumrtje?
V naravi lahko opažamo znatno znižanje števila čebel, zanimivo pa je dejstvo, da je čebelarjev z veliko količino panjev vedno več. V naravi čebele umirajo, ker nimajo več čistega življenjskega prostora, čebelarjem pa umre veliko družin, še posebno v panjih ob površinah, kjer kmetje izvajajo intenzivno kmetijstvo. Čebele niso več tako odporne, kot so bile včasih, ker ne živijo več v ekološko čistem prostoru.
Je kaj, kar lahko naredi v pomoč čebelam vsakdo izmed nas?
Vsak posameznik se mora zavedati vrednosti čebel. Brez čebel ni življenja, 80% celotne pridelave hrane, zelenjave in sadja je odvisno od opraševanja, ki ga opravljajo čebele. Vsi bi se morali izogibati uporabi strupov in sprejev proti mravljam in žuželkam – sploh se ne zavedamo, kakšno ogromno škodo povzročamo. Vsi bi se morali bolj odgovorno obnašati.
V trenutnem kriznem stanju se lahko sploh ukvarjate z vašimi čebelami? Kakšna bo po vašem mnenju letošnja letina medu?
Čebelarji imamo posebno dovoljenje, zato lahko nemoteno krožimo od enega stojišča do drugega. O letini ne morem še veliko povedati, račune bomo delali konec leta. Za nabiranje vsake sorte medu je primerno določeno obdobje: v teh dneh bom točil spomladanski med, za dvajset dni bi morala priti na vrsto akacija. Akacija bi morala cveteti sedaj, napovedan pa je dež, ki cvetenju škodi, tako za to sorto predvidevam, da letos ne bomo imeli dobre letine. Po drugi strani je suša naredila večjo škodo, ker rastline ne proizvajajo dovolj nektarja in se zato čebelje družine ne razvijajo, kot bi morale. Osebno točim med šestkrat, sedemkrat letno, pozimi pa čebele zaidejo v gručo v svojem panju – v primeru mrzle zime tam mirujejo, če pa je zima mila, so čebele nemirne in ne prezimijo dobro.
Kaj pričakujete za prihodnost vašega podjetja?
Z velikostjo, trenutnim razvojem svojega podjetja sem zadovoljen. Kot amaterski čebelar, upokojenec, lahko po zakonu oskrbujem največ 104 panje. V primeru, da bi jih hotel imeti več, bi se birokratski stroški znatno povišali. Moj glavni cilj oz. srčno upanje je, da bo naš med, med iz kraške pokrajine, vedno bolj ovrednoten in poznan. Med ni samo hrana, pomembni so zdravilni učinki in pozitivne posledice, ki jih prinaša na človeški imunski sistem. Človek, ki redno uživa med in medene proizvode, je dosti bolj odporen proti obolenjem, pomembno pa je, da kupujemo med, ki je nastal na našem ozemlju, o katerem točno poznamo izvor, tisti med, ki so ga pridelale naše čebele, točili pa poznani čebelarji.
Hvala za pogovor!

Piše Katja Ferletič: Pogovor / Silvan Ferfolja, čebelar

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme