Aktualno

Zbor Slovenske filharmonije v centru Bratuž

Zbor Slovenske filharmonije v centru Bratuž

Piše Metka Sulič: Kogojevi dnevi 2019 v Gorici

Kogojevi dnevi, ki v tem letu obeležujejo 40-letnico delovanja, se bodo tradicionalno oglasili med Slovenci v Italiji. Prvo glasbeno srečanje bo potekalo v petek, 11. oktobra 2019, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Tam se bo s programom sodobnih slovenskih skladateljev in skladateljev 20. stoletja predstavil Zbor Slovenske filharmonije. Osrednje umetniško poslanstvo zbora, ki deluje kot poklicni sestav, je izvajanje a cappella glasbe, tako v svojem vokalnem abonmaju kot drugod na gostovanjih, izvajanje vokalno-instrumentalne glasbe z orkestrom Slovenske filharmonije in drugimi slovenskimi in tujimi zasedbami, pa tudi snemanje zborovske glasbe. Od ustanovitve je zbor, ki od leta 2012 deluje pod vodstvom Martine Batič, nanizal okrog 700 koncertov doma in v tujini. Zbor je vodilo okrog 107 najvidnejših slovenskih in ugledni tujih dirigentov. Posnel je več kot osemdeset zgoščenk in je prejemnik več umetniških priznanj in nagrad. Raznolik program, ki bo osvetlil delo pomembnih osebnosti, kateremu so Kogojevi dnevi v tej sezoni posvečeni, bo posebno pozornost namenil poeziji Cirila Zlobca, častnega predsednika sveta Kogojevih dni. Oglasile se bodo skladbe Štefana Maurija in Marijana Gabrijelčiča, ki zasedata posebno mesto na festivalu Kogojevi dnevi. Marijan Gabrijelčič (doma iz Gorenjega Polja) je bil eden od ustanoviteljev festivala. Štefan Mauri pa je prihajal iz Avč pri Kanalu. Njuna dela so bila pogosto na programih raznoraznih zasedb zlasti zborovskih sestavov na festivalu, saj se je njuna ustvarjalnost najbohotneje izrazila na področju vokalne glasbe. Oba sta posegala po besedilih primorskih pesnikov, predvsem Alojza Gradnika in Srečka Kosovela pa tudi Simona Gregorčiča. Zapuščina Štefana Maurija priča o skladatelju z neusahljivim ustvarjalnim zagonom, ki je izhajal iz narave. V svoji glasbi je na pristen in izviren način oživljal duha in razpoloženje Primorske. Marijan Gabrijelčič je vokalno linijo gradil na temeljih zvočne drugačnosti; z lahkoto je ujel vse čustvene odtenke v bogati zakladnici slovenske ljudske pesmi, ki jih je na umetelen način vpletel v svoje zahtevne in posebne skladbe na besedila primorskih pesnikov. Kompozicijski slog njegovih skladb opredeljuje polifonost, ki odseva politonalnost. Značilni so arhaizmi in razpršenost zvoka, ki izhajajo iz terčnega sistema. Tomaž Habe ima v opusu več kot 800 del. Veliko je naredil za bogatitev repertoarja tehtne otroške in mladinske zborovske pesmi. Odlikujejo pa ga tudi obsežna večstavčna orkestrska dela in mnoge skladbe posvečene najpomembnejšim vokalnim sestavom Slovenije, kot je Slovenski oktet in druge. Katarina Pustinek Rakar išče navdih znotraj sebe, v svojem občutju neposrednega življenja. Glasba je vedno odsev njene notranjosti. Intimni odnos, ki ga goji do slovenskega glasbenega izročila, zaznamuje kompozicijsko misel v njenih skladbah. Prav glas je tisti, ki narekuje njen kompozicijski stavek in tako je tudi v poeziji Krik Cirila Zlobca. Ambrož Čopi ni le odličen zborovodja, ampak tudi tenkočuten prirejevalec slovenske ljudske pesmi za zborovske sestave. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

03.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!