Intervju

Zaželela si je službo, ki prinaša zadovoljstvo

Zaželela si je službo, ki prinaša zadovoljstvo

Giulia Černic se je pogovorila s Petro Olenik

Petra Olenik je dvajsetletnica iz Prebenega, ki že drugo leto študira na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Pred kratkim so jo izvolili za predsednico Kluba zamejskih študentov. Povedala nam je nekaj več o sami izbiri študija in razkrila načrte KZŠ-ja.

Višjo šolo si opravila na zavodu Žiga Zois v Trstu. Kako si se pripravila na prestop s trgovske šole na medicinsko fakulteto?
Nekaj sem pogledala, nisem pa se pretirano učila. Prijatelj mi je posodil knjigo biologije, ki so jo imeli na zavodu Štefan v Trstu, sama pa sem si kupila knjigo, s katero se študenti pripravljajo na vstopni test za medicino v Italiji. Med poletjem sem preletela ti dve knjigi in dovolj.
Glede na študij, ki si ga izbrala, si se kdaj kesala, da si pri 13 letih izbrala zavod Žiga Zois?
Ja, žal ja, zato ker sem se lani začela učiti biologijo in podobne naravoslovne predmete brez nikakršnega predznanja, kar je od mene zahtevalo več ur učenja pred izpiti in kolokviji. Če bi lahko ponovno izbrala, bi se nedvomno vpisala na zavod Jožef Štefan na kemijsko-biotehnološko smer. Kljub temu pa sem se na višji šoli imela lepo, saj smo se v razredu dobro ujeli, tako da sem kljub temu veliko odnesla.
Zakaj si se odločila ravno za medicino?
Zaželela sem si službo, ki mi omogoča, da se po delovnem dnevu vrneš domov zadovoljen in prepričan, da si naredil nekaj dobrega. Poleg tega pa sem več let sodelovala s Skladom Luchetta Ota D’Angelo Hrovatin v Trstu, kjer sem bila v stiku z bolnimi otroki. Izkušnja je pripomogla k temu, da sem se odločila za študij na medicinski fakulteti in vzljubila pediatrijo.
Kaj je pravzaprav Sklad Luchetta Ota D’Angelo Hrovatin in s čim se ukvarja?
Sklad se je rodil v spomin na štiri novinarje, ki so umrli med reportažo v Mostarju oziroma Mogadišu. Namen sklada je pomagati otrokom v času vojn. K sreči v zadnjih letih ni vojn v neposredni bližini, zato trenutno skrbijo za otroke, ki nimajo možnosti, da bi se zdravili v domačih državah. V Trst prihajajo otroci iz različnih krajev sveta, kot na primer iz Eritreje, Venezuele, Makedonije itd. Ponudijo jim zdravljenje v sodelovanju s tržaško otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Prostovoljci, kot sem bila jaz, pa preživljajo nekaj časa z otroki, se igrajo z njimi, jih peljejo na različne dogodke ali jim pomagajo pri pisanju domačih nalog.
Kako si spoznala sklad in kako si se mu pridružila?
Starši so sklad poznali od ustanovitve, ker je bil eden izmed novinarjev iz bližnje vasi. Zaradi tega smo večkrat dajali skladu prispevke. Ko sem dovolj zrasla in sem si zaželela bolj resne obšolske obveznosti, sem jih kontaktirala in prijazni delavci so mi vse obrazložili in me uvedli.
Poleg obveznosti v zvezi s študijem si ravnokar dobila novo zadolžitev, in sicer izvolili so te za predsednico Kluba zamejskih študentov. Bi nam na kratko povedala, kaj sploh je KZŠ?
Klub zamejskih študentov združuje vse zamejce, ki študirajo na slovenskih univerzah. Sedež imamo v Ljubljani, kjer je največ študentov, možnost včlanitve in sodelovanja pa imajo tako študenti Univerze v Ljubljani kot študenti Univerze na Primorskem, Univerze v Mariboru in Univerze v Novi Gorici. Srečanja in sestanki so za naš študente lepa priložnost, da se družimo med sabo in se počutimo doma tudi v Ljubljani.
Katere so glavne dejavnosti KZŠ?
Klub je nastal zato, da bi povezoval vse študente iz zamejstva, ki si med sabo lahko pomagajo in skupaj uvedejo nove študente v novo okolje. V ta namen vsako leto organiziramo dan odprtih vrat v Trstu ali Gorici, na katerem se predstavimo petošolcem in jim ponudimo bistvene informacije za vpis na univerzo, vpis na razpis za štipendijo ali jim nudimo nekaj praktičnih nasvetov ob iskanju stanovanja, študentskih bonov, prevozov ipd.
Vsako leto pa je KZŠ prisoten na Škisovi tržnici. To je dogodek, ki ga organizira Zveza študentskih klubov Škis in ga sooblikujejo vsi študentski klubi v Sloveniji. Vsak pripravi lastno stojnico, na kateri ponuja različne jedi ali izdelke, ki so tipični za domače kraje. To je odlična priložnost za druženje s člani drugih študentkih klubov in študenti nasploh.
Najbolj pa sodelujemo s Klubom študentov iz Sežane, in sicer pomagamo pri organizaciji Mladifesta, različnih športnih in kulturnih dogodkov. Letos pa smo skupaj imeli brucovanje oziroma praznik ob začetku študijskega leta v Ljubljani.
Kaj načrtujete pri Klubu v naslednjih mesecih?
Konec januarja ali na začetku februarja bomo gotovo ponovno pripravili dan odprtih vrat za letošnje maturante. Zelo verjetno bo letos na Tržaškem oziroma na Opčinah. Pred tem pa bi radi organizirali kak dogodek v domačih krajih, da nas spozna širša zamejska javnost in bodoči študenti. Načrtujemo miklavževanje za otroke v vaseh, kjer se je ta navada sčasom izgubila. Da bi klub približali tudi študentom, ki ne študirajo v Ljubljani, nameravamo organizirati srečanje za vse zamejske študente v Trstu ali Gorici. Če bo zanimanje veliko, se bomo občasno sestajali tudi v zamejstvu. Z namenom druženja smo lani prvič izvedli ZamejSKI dan oziroma dan na Zoncolanu, ki ga bomo ponovili tudi letos decembra.
Koliko članov ima klub?
Trenutno 60, mislimo pa, da se bo število povečalo, saj vemo za nekatere, ki niso bili prisotni na letošnjem uvodnem sestanku, a bi se radi pridružili klubu. Število članov je v zadnjih letih močno naraslo, saj se vedno več zamejskih študentov odloča za študij v Ljubljani in Sloveniji nasploh.
Nazadnje pa bi nam razkrila, kakšen je recept za uspeh na eni izmed težjih fakultet, kot je medicina?
Treba je (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

Giulia Černic

13.11.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!