Zavedanje lastnih korenin in zagledanost v prihodnost

Pogovor / Nicola, Greta in Silvan Primožič

Čas trgatve je pred vrati. Na obisku smo bili pri družini Primožič na Oslavju, kjer smo se tokrat, nekoliko drugače, z mlajšimi, ki so vpleteni v družinsko dejavnost, pogovorili, kako oni doživljajo svet vina in kako ga interpretirajo z novimi pripomočki, kot so npr. družbena omrežja, ki močno vplivajo na današnjo družbo. Družino Primožič dobro poznamo v našem okolju: Silvan je prava institucija, sinova Marko in Boris trdna stebra družinske dejavnosti. V uspešno družinsko dejavnost pa so vključeni tudi vnuki Nicola, Greta, Aleksija in najmlajši Elia. Odločil sem se, da se prav z Nicolo in Greto pogovorim o novih izzivih vinskega sveta, k pogovoru pa sem povabil tudi neutrudnega Silvana.

Silvan, v družini verjetno ne boste zamerili, če bosta tokrat v ospredju člana mlajše generacije …

Seveda ne, prav je, da tudi oni povejo, kar mislijo, in da prinesejo malo svežega zraka. So “fejst” mladeniči in aktivni na kmetiji.

Greta in Nicola, od kdaj pomagata pri družinski dejavnosti in katere zadolžitve imata?

G: Po pravici povedano, pravih zadolžitev še nimava, sva pa rada aktivna na kmetiji in pozorno slediva družinski dejavnosti in vsem procesom, ki so s tem povezani. Že od mladih nog smo vsi otroci soudeleženi pri trgatvi ali pri pripravi postojanke na raznih sejmih. Tudi, ko so prišle stranke k nam v klet, smo bili večkrat prisotni. Starši so nas navadili, da pridemo pozdravit, kaj povedat in postreč z vinom. Čeprav je bilo kakšenkrat dolgočasno, smo se, ne da bi se zavedali, veliko naučili, in ko smo dozoreli, smo tudi sami začeli predstavljati naše delo oz. vino.

N: Nikoli nam ni bilo nič vsiljeno, to moram povedati. Nikoli se nismo čutili prisiljeni, da bi morali ostati in delati v tem svetu. Mislim, da smo ga prav zaradi tega tudi vzljubili. Oba sicer še študirava, jaz sem pred kratkim končal smer marketing in odnosi z javnostmi, Greta pa študira azijske jezike.

Kitajščino?

G: Točno tako, tudi. Jeziki so dober in bistven pripomoček na vseh področjih. Všeč so mi te od nas oddaljene kulture in jih skušam razumeti. Svet vina pa mi je zelo všeč, zato mislim, da bom jezike povezala s tem področjem tudi v prihodnosti. V družinski dejavnosti bi si namreč želela slediti azijskemu trgu.

Občutite, da je tudi med mladimi vedno več zanimanja za kulturo vina?

N: Absolutno. Med mladimi se je zvišalo zanimanje in pravzaprav iskanje kvalitete pridelka. Svet vina se je v zadnjih letih neverjetno in hitro razvil, posledično tudi kultura pitja.

G: Veliko vlogo so odigrali t. i. influencerji, ki znotraj mrež sledilcev zlasti na družbenih omrežjih pomembno vplivajo na odločitve posameznikov. To je danes postala prava realnost. S temi novimi pripomočki je tudi znanje lažje pridobiti. Enkrat ni bilo tako dostopno ali pa je bilo težje razumljivo, zdaj pa influencerji preko kratkih posnetkov razložijo neke koncepte zelo široki publiki.

Zato je tudi pomembno biti prisotni in aktivni na družbenih omrežjih, kajne?

N: Enkrat so bili sejmi in specializirane revije najpomembnejša vitrina. Danes pa se je zelo pomembno prikazati tudi preko spleta oz. družbenih omrežij, v tem trenutku predvsem preko Instagrama. Tukaj dobiš največ novih strank in zainteresiranih za določeno dejavnost. Moram povedati, da je v tem trenutku to zelo močan mehanizem.

Opažam, da ste kar močno prisotni s kratkimi posnetki in slikami na Instagramu … Kaj je pomembno pri teh objavah?

N: Mislim, da je zelo pomembna transparentnost. Da je tisto, kar kažeš na posnetku, res tisto, kar ponujaš kot kmetija. Pred nekaj leti se je veliko spreminjalo slike z raznimi filtri ipd., zdaj je pomembnejše, da na čim boljši način predstaviš realnost, ker drugače tvegaš, da ljudje mislijo, da kaj skrivaš.

Kaj vam je najbolj všeč v družinski dejavnosti?

G: Prav gotovo promovirati vino v tujini in tu spoznati nove osebe, druge kulture in nova vina. Večinoma se spoznam na slovenska in italijanska vina in na vina našega območja. V tujini pa je lepo spoznati tudi druge realnosti, raziskovati druge avtohtone sorte in se naučiti marsikaj novega.

N: Se strinjam s tem, kar je povedala Greta. Tudi meni je všeč ta plat dela. Rad pa bi poudaril, da večkrat ljudje ta aspekt podcenjujejo, češ, “kako lepo, da pohajamo”, “tudi jaz bi šel en teden v London”, “blagor tebi” itd. Seveda je lepo, a ni mala malica. Oče Marko, ki je v družini zadolžen predvsem za to področje, vidi pretežno letališča, hotele in restavracije. Dan se ne konča tako zgodaj kot v vinogradu. Npr.: v teku dneva si na sejmu, predstavljaš vino in si stalno na razpolago strankam. Zvečer se dan ne konča, saj se komaj takrat odpraviš v restavracijo, srečaš z drugimi potencialnimi strankami, spet razlagaš in promoviraš svoje delo. To pomeni biti vedno prisotni in lucidni, kar po toliko urah ni vedno enostavno.

Zveni naporno …

N: Je. V taki družinski dejavnosti, kot je naša, pa ti pomaga dinamičnost dela. Res je, da skrbi vsak pretežno za svoj sektor, je pa tudi res, da pomagaš pri drugih zadolžitvah. Iz kleti se premakneš v vinograd, z vinograda do stranke, od stranke do sejma itd. Delo je zato zabavno in nikoli enolično.

Tako mlada sta, a sta že veliko videla in potovala. Sta opazila kakšno posebnost izven našega območja, ki bi jo rada prenesla v naše kraje oz. vašo dejavnost?

G: Od drugih se skušaš vedno nekaj naučiti in kaj koristnega pripeljati domov. Naša kmetija je zelo praktično usmerjena, in sicer na konkretno delo. Ojačati pa mora turistično ponudbo. Kaj to pomeni? V bistvu, naše vino spozna posameznik v ZDA, se pripelje k nam, da bi ga pobliže spoznal, in pričakuje eno strukturo, bolj usmerjeno v turizem, ki ponudi nekaj več. Obiskovalec danes išče celostno izkušnjo, kraj, kjer vidi, kako delo poteka, kraj, kjer mu ponudimo vino, ogled kleti, sprehod med vinogradom, ogled okolice, narave in še in še … Zato je treba pomisliti na dodatne atrakcije in ga zadovoljiti s širšo ponudbo.

N: Točno tako. Ljudje iščejo neko izkušnjo. Lahko ni zelo romantično to, kar praviva, a danes je skoraj samoumevno, da je vino kvalitetno. Mora biti kvalitetno! Zato ljudje iščejo tudi dodatne ponudbe, ki izkušnjo pokušnje še nadgradijo in obogatijo.

Je res tako, Silvan?

S: Ja, je res. Časi se seveda hitro spreminjajo in mladi imajo tudi različne pristope. Tudi jaz, ko sem sprejel stranke oz. goste, sem seveda razložil, kaj se pije, a potem je ljudi zanimala zgodovina, območje, meja, zakaj smo Slovenci v Italiji itd. Danes pa tudi to ni dovolj, saj mlajše generacije iščejo tudi druge izzive.

N: Vino na Oslavju je! Manjka ostalo …

Sklepam, da je to kritika tudi do lokalne politike …

S: Saj je to popolna žalost. Gorica, namesto da bi rasla, je nazadovala. Zgodovinsko je Gorica mesto vina, ta naziv smo si pred leti zaslužili. Zdaj ima več občin ta naziv. A se sploh še kdo spomni, da ga ima Gorica? Ne, ker je popustila na celi liniji. Konzorcij Collio je imel sedež v Gorici, zdaj ga je premaknil v Krmin. Krmin je aktiven, Gorica je zaspala. Zato sem kritičen do naše lokalne politike. Govorim o vinarstvu, a bi lahko brez dvoma omenil tudi druga področja. 

N: Gorica ni mislila dolgoročno. Ni pomislila, da bi lahko bilo vino tako pomembno za to območje in da bi lahko okoli tega ekonomsko in turistično uspevala tudi druga področja. Škoda.

Kaj konkretno primanjkuje vaši dejavnosti v tem trenutku?

N: Mislim, da ne velja samo za vinarje, a v Gorici manjka struktura gostovanja. Turist nima ponudbe, nima prenočišč, nima povezav. Po toliko letih dela vinarjev z Oslavja naše vino ne rabi več veliko reklame po svetu. Ga poznajo. Navedem primer. Posameznik spozna macerirano rebulo z Oslavja v lokalu v New Yorku in se odloči, da bo pobliže spoznal realnost, v kateri vino nastaja. Pride k nam in v bližini nima prenočišča, nima velike ponudbe glede hrane ipd. Zato se odloči, da prespi v Krminu ali v Brdih v Sloveniji, ker imajo tam odlično strukturo gostovanja. Seveda sodelovanje s temi bližnjimi kraji obstaja in funkcionira, a zakaj jih poslati proč iz Gorice? Bi ne lahko ostali tukaj in prispevali k ekonomiji območja?   

Za konec pa preidimo na letino. Trgatev je pred vrati, kakšni so občutki?

S: Vedno je treba poudariti, da je to letina stoletja (se smeje) … brez povedati, ali dobra ali slaba. Danes povedati, kako bo, je težko. Verjetno nekoliko slabše kot lani, smo pa vseeno optimisti. Na začetku je bil mraz, nato smo imeli burjo, ki je nekaj poškodovala, nato je prišla vročina, potem nekaj, sicer pri nas ne prehudo, toče. Bomo videli. Odvisno tudi od posamezne sorte seveda. Dodatno poglavje je še maceracija. Če bo vreme še naprej tako, bomo macerirali, če bo deževno, pa se lahko odločimo, da ta proces tudi preskočimo za eno letino.