Zaslužno je za ohranjanje spomina na pogumne primorske žene in dekleta

Zahvala predsednika RS Boruta Pahorja Društvu aleksandrink

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 14. julija 2022 Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink vročil zahvalo za prispevek k dokumentiranju življenja in dela aleksandrink, slovenskih žensk v Egiptu, in ohranjanje njihove zapuščine za prihodnje rodove. Zahvalo je v imenu društva sprejela predsednica društva Darinka Kozinc.

Kot je v zahvalnem govoru povedala Darinka Kozinc, so aleksandrinke s svojim trdim delom v tujini ohranjale svoje družine in jim tako omogočile, da so družine lahko ostale doma. “Primorska bi bila danes precej drugačna, mogoče je tudi ne bi bilo več v taki obliki, saj so na neki način prekrižale načrte Mussoliniju,” je pojasnila Darinka Kozinc in poudarila, da so bile aleksandrinke zelo iskana in spoštovana delovna sila v Egiptu.

Odhod aleksandrink je bil po besedah Darinke Kozinc družinski dogovor, rešitev in možnost in “mislim, da so znale to možnost izkoristiti”. Hkrati je izrazila obžalovanje, da je njihovo domače okolje odklanjalo tisto, kar so se aleksandrinke ob stiku z visoko družbo naučile. “Zgodbe so bile take in drugačne,” je še dejala.

Predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink se je obenem zahvalila predsedniku Pahorju za njegov posluh in vsa njegova dejanja v dobro aleksandrink.

Predsednik Pahor je ob izročitvi zahvale dejal, da bi morali biti vsi ponosni na dediščino aleksandrink, in se zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da “doma, v Egiptu in sploh v naši kolektivni zavesti ohranimo prijazen, prijeten, pošten zgodovinski spomin na usodo aleksandrink”, ki so bile po njegovem mnenju praviloma ljubeče matere, ki so se odpravile na pot trdega zaslužka v Aleksandrijo predvsem za to, da bi svoje otroke spravile do kruha. Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink tako po njegovih besedah opravlja pomembno poslanstvo.

Salwa Hegazi, potomka ene od številnih Slovenk, ki so v začetku 30. let prejšnjega stoletja z Goriške odšle v Egipt, je na slovesnosti predstavila delo slovenskega društva Snežinka v Kairu, ki je nastalo leta 2016 in si prizadeva za krepitev stikov med slovenskimi potomci v Egiptu in Slovenijo. V njenem imenu je to storila njena hčerka, ki sama študira v Ljubljani, in je ob tem dejala, da je zelo ponosna, da je lahko v preteklosti večkrat obiskala Slovenijo in se naučila slovenščine.

Društvo Snežinka je med drugim poskrbelo za angleški in arabski prevod knjige Darinke Kozinc o aleksandrinkah Les Goriciennes, ki jo je prejel tudi predsednik Pahor.

Množični odhodi žensk kot delovne sile iz Goriške so se začeli v drugi polovici 19. stoletja, ko se je ob gradnji Sueškega prekopa in po njegovem odprtju leta 1869 povečalo število evropskih podjetnikov v Egiptu, naseljenih predvsem v Aleksandriji in Kairu. Kmečka in meščanska dekleta so se pri bogatih evropskih družinah zaposlovale predvsem kot kuharice, sobarice, varuške, dojilje, guvernante in šivilje. V domače kraje so se praviloma vračale le na obisk, za stalno pa šele ob upokojitvi. Množičnost pojava dokazuje tudi izraz aleksandrinke, ki se je za te ženske udomačil na Goriškem. Poimenovali so jih po Aleksandriji, mestu, kjer je največ slovenskih žensk in deklet dobilo delo.

Zadnje ženske iz Goriške, ki so še služile v Egiptu, so se vračale domov ob koncu 60. in v začetku 70. let 20. stoletja, sicer je fenomen začel upadati že po koncu druge svetovne vojne.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme