Aktualno

Zapleten birokratski ustroj dejansko pogubno vpliva na kamnoseško dejavnost

Zapleten birokratski ustroj dejansko pogubno vpliva na kamnoseško dejavnost

Piše Matej Caharija: O kamnolomih na tržaškem Krasu in njihovem nekdanjem cvetočem poslovanju

Sredi 60. let prejšnjega stoletja je v repentabrski občini delovalo 42 kamnolomov, pred 35 leti 11, danes nobeden. Kako to? Kaj je botrovalo opustitvi oziroma izničenju te tradicionalne dejavnosti, s katero so se preživljale generacije kraškega prebivalstva?
Okrasni kamen iz Repna
Repenski kamen je odporen in temne sive barve, ki je skupaj z nabrežinskim malodane znan po celem svetu. Zlato obdobje izkopavanja kraškega apnenca sovpada z vsestranskim gospodarskim razvojem Trsta v 19. stoletju in z gradnjo Južne železnice. V avstro-ogrskem cesarstvu so kraški kamen uporabili pri gradnji palač na Dunaju, Budimpešti (parlament), Pragi, Gradcu in drugje. S prihodom Italije v naše kraje in nastopom svetovne gospodarske krize se je delo v kamnolomih precej zmanjšalo še predvsem zaradi tega, ker je bil Apeninski polotok bogat s kamni in marmorji, kar pa ni veljalo za habsburško cesarstvo. Poznavalci in obiskovalci Krasa vedo, v kolikšni meri so določena območja na njem “posejana” z opuščenimi kamnolomi. Tako je v okolici Repna, v Nabrežini, nad Samatorco, v Dolu, pri Slivnem, na Briščah in drugje.
Kljub raznim težavam se je kamnarska (kamnolomi in kamnoseštvo) dejavnost ohranila v Repnu in okolici. Med obema vojnama je bilo v repenskih “javah”, kot se na zahodnem delu Primorske reče kamnolomom, okrog 350 zaposlenih. Številne družine so bile lastnice kamnolomov. Državna meja, ki so jo začrtali po drugi svetovni vojni, ni povzročila veliko škode kamnarjem na tržaškem Krasu.
Povojne družbene spremembe
V istem času so se fantje na Krasu pričeli odločati tudi za druge poklice. Zaposlovali so se v panogah, ki so cvetele v času gospodarskega čudeža. V eni izmed raziskav, ki so jo izvedli sredi 60. let preteklega stoletja, so geologi ugotovili, da so “zaloge neizkopanega kamna na tržaškem Krasu neizčrpne”.
Kljub temu je bilo kamnolomov v Repnu, a tudi drugje, iz desetletja v desetletje manj. Odločilno vlogo pri opuščanju dejavnosti je imel tehnološki razvoj. Ko je v kamnolomih pri izkopavanju uporabo jeklene žice nadomestila žica z diamantnimi zrni, se je podjetje samo z nabavo le-te lahko obdržalo na tržišču. Nepremične visoke žerjave je v kamnolomih počasi zamenjalo delo z modernimi in dragimi bagri. Starejšim upraviteljem kamnolomov, ki so bili blizu upokojitve, se ni dalo v banko za najem posojil, ki so bila potrebna za nakup novih strojev.
“Birokracija” je kriva
Sredi 90. let prejšnjega stoletja so v Repnu in okolici obratovali le še štirje kamnolomi. Enega izmed teh je vodil pokojni Lojze Škabar, čigar sin Miloš se danes ukvarja z vinogradništvom. “Bloke kamna je tata v glavnem prodajal v sosednjo Furlanijo, Veneto, a tudi v Nemčijo in na Tajsko. Povpraševanje po repenskem kamnu je bilo vselej veliko. Tako je še danes. “Čeprav smo kamnolom zaprli pred 12 leti, nas od časa do časa še sprašujejo po kamnu. Pred mesecem dni, denimo, sem prejel telefonski klic z Dunaja. Iskali so kamen za obnovo stare palače”.
Zakaj je potemtakem dejavnost zamrla? “Ko se je tata upokojil, bi morali iti na pot tehnološke posodobitve, nabaviti bi morali drage stroje. Investicija bi bila velika, za katero bi seveda morali najeti posojila. Kako naj bi pa nato ta izplačevali, ko nismo vedeli, kdaj bomo dejansko lahko spet pričeli izkopavati in prodajati kamen? Vse skupaj se je zakompliciralo, ko smo hoteli obnoviti zapadlo dovoljenje za izkopavanje”, pravi Miloš, ki je dokaj jezen na “birokracijo, ki ne dopušča razvoja”, in nasploh na vse, ki so Kras “blokirali” z raznimi evropskimi in drugimi zaščitenimi območji.
“Ko je oče vodil kamnolom, v 60. in 70. letih preteklega stoletja, je od časa do časa prihajala iz Trsta v Repen komisija. Tej je oče predstavil razvojni načrt kamnoloma, ki ga je pripravil geometer. Komisija je navadno še istega dne odobrila načrt. Delo v kamnolomu je naslednjega dne že steklo”. Tovrstnih odobritev načrtov, ki so temeljile na medsebojnem zaupanju in so se sklenile s prisrčnim stiskom rok, je bilo konec s sprejetjem zakonov in zaščitnih norm, ki so jih predlagala okoljevarstvena združenja oziroma jih je zahteval Bruselj. Postopki so postali zahtevni, komplicirani in zamudni.
“Če je dotlej dovoljenje za izkopavanje kamna bilo napisano na dveh straneh, je po novem kup papirjev, ki so ga razni deželni uradi zahtevali za ponoven začetek dela v kamnolomu, lahko meril do pol metra v višino. Najhuje pa je bilo to, da si na odobritev novega dovoljenja moral čakati skoraj pet let, kar pomeni, da v tem času nisi smel niti stopiti v kamnolom. Plačevati si pa seveda moral mastne račune, ki so jih izdajali inženirji, geologi, geometri, agronomi in drugi izvedenci, ki so si prizadevali – ne pa zagotavljali -, da bo novi projekt šel skozi rešeto raznih deželnih uradov. Kdo je tako nor, da bi šel v banko po denar za nakup strojev za več sto tisoč evrov in nekaj let plačeval izvedence brez jamstva, da bo lahko nekega dne res spet odprl kamnolom”? Škabarjevi so se odločili, da družinski kamnolom po več stoletjih delovanja zaprejo. Podobno so storili drugi na Krasu in tudi v Furlaniji, kjer so do pred nedavnim v povprečju kamnolomci čakali 4 leta na obnovo dovoljenj za izkopavanje marmorja.
Zaščitena območja proti Slovencem
Miloš pove v pogovoru na glas to, kar mnogi na Krasu govorijo po osmicah. Tudi v njegovi, ki jo redno in uspešno odpira sredi vasi. “Zaščitena območja so začrtali na tržaškem podeželju, ker tu živimo Slovenci. Smo lastniki območja, a nam zakoni ne dopuščajo nikakršnega razvoja, dejansko smo blokirani. Žalostno je, da so bila zaščitena območja – za katera ni Dežela FJK še sprejela pravilnikov, ki bi lahko vsaj omogočali delni razvoj – začrtana v času levosredinske deželne uprave, torej s strani tiste politike, ki jo Slovenci tradicionalno podpiramo”. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

29.11.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!