Zanimiv, lep in izzivalen

Piše: E.G.

Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2021

Lepo je vzeti v roke Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2021. Že naslovnica s fotografijo starih vrat nas vabi, da ta ‘vrata’ odpremo in se potopimo v zanimivo in pestro vsebino.

Koledarski del krasijo izredno kakovostne črno bele fotografije iz leta 1978, ki upodabljajo žlahtnost kraške arhitekture in sta jih prispevala Viljem Zavadlav iz Štandreža in Joško Prinčič iz Sovodenj, oba člana goriškega fotokluba Skupina 75.

Uvodnik zgodovinarja Igorja Grdine z naslovom Tako je! izpostavlja vlogo in pomen Mohorjeve družbe v slovenski zgodovini, saj je to v svojih treh oblikah najstarejša založba, ki je globoko zaznamovala “zgodovino našega duhovnega prostora” in ob izzivih novega časa “nič drugega ne kaže, kakor da Mohorjeva družba ostane, kar je bila: opora slovenskemu človeku”.

V nadaljevanju se zbornik deli na štiri vsebinske sklope in v vsakem lahko preberemo kak članek, ki je vreden največje pozornosti. Pod zaglavjem Kam plujemo lahko preberemo vrsto prodornih analiz. V političnem pregledu leta 2020 se Erika Jazbar sprašuje Ali bomo vsaj za rep ujeli vlak sedanjosti. Avtorica ugotavlja, da je manjšinsko stanje okostenelo in zaznamovano z neizprosnim številčnim upadanjem. Izpostavlja stoletnico požiga 13. julija in vračanje Narodnega doma ter obisk predsednikov Mattarelle in Pahorja v Bazovici in Narodnem domu. Beleži dogajanje ob 90-letnici smrti bazoviških junakov in podrobneje analizira politične teme od zastoja pri delovanju paritetnega odbora za slovensko manjšino do vprašanj, vezanih na politično zastopstvo narodne skupnosti.

Globok razmislek zasluži esej Igorja Giacominija, vodje Urada za slovenske šole, v članku Biser, ki se ga premalo zavedamo, ki ocenjuje, da samozvana civilna družba nespremenjeno vztraja pri modelih delovanja, ki niso več aktualni in so neučinkoviti. Giacomini je kritičen tudi do krovnih organizacij, češ da jima ne uspe zaobjeti, kaj šele docela predstavljati našo današnjo družbo, ko je  v naših šolah premalo otrok in ko med njimi prevladujejo neslovensko govoreči. Podrobneje predstavlja vlogo Urada za slovenske šole in poudarja, da gre za preveč pomembno institucijo, da bi jo obravnavali površno. Prihodnost slovenske šole vidi v tem, da ohrani odprtost vsem, obenem pa, da kar se da vlaga v kakovost poučevanja. Obenem  obžaluje, da je manjšina premalo vlagala v kadrovanje manjšinskega vodstva, kar narodna skupnost danes plačuje.

Skrb vzbujajoča slika se nam pokaže tudi ob branju Marka Petelina, podpredsednika SDGZ, ki piše o Gospodarstvu po pandemiji sars-cov-2. Med drugim ugotavlja, da ostajata preživetje oz. rast slovenskega gospodarstva v Italiji negotova, “dokler ne bomo pogumno posegli po novih  strategijah”. Andrej Černic v podrobni analizi Novosti in spremembe v likvidacijskem postopku KB 1909 razčlenjuje zapletene odnose, ki jih je družba KB 1909 imela z raznimi finančnimi holdingi, med drugim tudi s KD group, ki je zdaj lastnik velikega deleža delnic KB 1909, katerega postopek likvidacije še ni bil preklican. Costanza Frandolič pod naslovom Dve mesti, ena prihodnost predstavlja velike možnosti, ki jih predstavlja kandidatura Gorice in Nove Gorice za Evropski prestolnici kulture leta 2025. Verski vidik obravnava Karel Bolčina kot škofov vikar za Slovence v goriški nadškofiji, ki piše o Izzivih Cerkve v času pandemije in novi podobi Cerkve, ko se “v njej ne bomo šteli, koliko nas je, pač pa ugotavljali, kakšni smo”. Peter Černic, ki je uredil koledar, je prispeval poglobljeno analizo papeške enciklike Fratres omnes – Vsi bratje. V njej ugotavlja, da beseda bratstvo predstavlja vsebinsko jedro papeževega sporočila, iz katerega naj bi vzklilo seme družbene prenove. Erika Kosič pod naslovom Šola na daljavo: ločuje ali povezuje? ugotavlja, da je novi način dela in šolanja razgalil šibke točke šolnikov in dijakov. Ta sklop končuje Norina Bogatec z zelo dragocenim statističnim Pregledom izobraževanja v slovenskem jeziku v Italiji, ki ga pripravlja SLORI.

Vsebinsko prelomnico predstavljata pesniška cikla, ki sta ju prispevala David Bandelj in Majda Artač. Pesmim sledi sklop Od kod prihajamo, ki ga uvaja Renato Podbersič ml. s člankom Minilo je že stoletje – prelomno leto 1921, v katerem izpostavlja obletnice svetovnih in krajevnih dogodkov. Skrbnica Zbirke knjižnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu Helena Janežič ob ugotavljanju, da bo letos poslopje NUK-a dopolnilo 80 let, izpostavlja, da gre za knjižnico vseh Slovencev, gradivo je v 200 letih naraslo na skoraj 3 milijone enot. Podrobneje spregovori o D fondu, kjer od leta 1945 zbirajo tudi knjige in periodiko, ki so bile prepovedane v SFRJ, med katerimi je tudi nekaj knjig GMD. Obenem dodaja, da NUK skrbi za uresničevanje Digitalne knjižnice Slovenije. O sodelovanju med škofom Luigijem Fogarjem in msgr. Jakobom Ukmarjem, ob 50-letnici njune smrti, piše Tomaž Simčič. Med drugim izpostavlja, da je imel Fogar vrsto odličnih prijateljev med goriškimi Slovenci, tesno je npr. sodeloval z Jankom Kraljem. Prav tako zanimiv je prispevek Vere Tute Ban o življenjski usodi Karla Bratuža, starejšega brata bolj znanega Lojzeta. Večino življenja je preživel v vojaški službi v Srbiji. Dolgoletni dragoceni sodelavec Koledarja Branko Marušič osvetljuje usodo Ravničana Štefana Široka (1849 – 1890), ki je bil konec 19. stoletja, kot sicer mnogi drugi slovenski filologi, profesor klasičnih jezikov v Rusiji. Razpad Avstro-Ogrske je usodno zaznamoval tudi usodo pomorskega častnika in izumitelja Andreja Pegana, ki je bil velik izvedenec za torpede in podpornice. Bil je doma iz Potoč v Vipavski dolini. Nekatere njegove osebne predmete in izredno zanimiv mornariški dnevnik pomorske odprave na Daljni vzhod med novembrom 1898 in oktobrom 1901 si lahko ogledamo v Pomorskem muzeju v Piranu. Kako in zakaj se nad vhodnimi vrati v Goriški grad vidi vzidanega beneškega leva, beremo v članku Matica Batiča. Pavel Vidau osvetljuje strani iz vaške zgodovine Opčin in Banov. Posebno dragocen je zapis Karla Muccija, ki pod naslovom Slovenski duhovniki v Laškem in bližnji Furlaniji strnjeno predstavlja 26 duhovnikov, ki so v 19. in 20. stoletju službovali v raznih krajih tako na desnem kot levem bregu Soče. Marsikateri bi si zaslužil bolj poglobljeno predstavitev. S podobno vsebino se srečamo ob branju članka Dr. Jože Pavlič in drugi slovenski duhovniki na Južnem Tirolskem, ki ga objavlja Ivo Jevnikar. Veliki poznavalec ruskega sveta Simon Malmenvall tokrat predstavlja vzhodnoslovanski romarski potopis z naslovom Življenje in romanje Danijela, igumana z Ruske zemlje, sestavljenega na začetku 12. stoletja, v času jeruzalemskega kralja Balduina I. (1100-1118). Gre za dragocen dokument, ki pomeni najzgodnejši znani potopis vzhodnoslovanske srednjeveške literature. Ivan Vogrič pa tokrat predstavlja, kako so Napoleona kot vojaki pod njegovim poveljstvom doživljali Slovenci.

Mnogi ljubitelji gora in gorniške literature bodo cenili zapis Mirana Miheliča v spomin na prof. dr. Franceta Avčina ob 110. obletnici rojstva. Lep poklon svojemu dedku, ob 100-letnici rojstva prof. Ivana Artača, ponuja Primož Sturman.

V sklopu Kaj smo bomo dobili natančne zapise o letnem delovanju treh sestrskih Mohorjevih družb, očitno potrjujejo svojo vlogo in kulturni pomen v celotnem slovenskem narodnem prostoru. Izvedeli bomo, kako je Sindikat slovenske šole ponovno prišel do lastne poklicne figure, in iz zapisa Igorja Sancina zgodovino in delovanje agrarnih skupnosti na Tržaškem. Patricija Florenin je zbrala podatke o delovanju ZSKP iz Gorice v minuli sezoni, Monika Quaggiato pa podatke o delovanju goriške ZCPZ. Matevž Čotar je pisal o delovanju Kulturnega centra Bratuž. V tem sklopu so tudi letno poročilo SCGV E. Komel, poročilo Nadie Roncelli o delovanju Slovenske prosvete in nekaterih društev v Trstu v sezoni 2019/2020, o pobudah ZCPZ iz Trsta, Združenja don Eugenio Blanchini iz Benečije in Združenja Don Mario Cernet iz Kanalske doline, medtem ko Erika Jazbar poroča o prvem svetem obhajilu v slovenščini v Benečiji, kar je v minulem letu predstavljalo novost v pastorali v Benečiji. Razčlenjeno se tudi predstavlja Slovenska zamejska skavtska organizacija v letu 2019/2020.

V spominskih zapisih – in memoriam pa si sledijo pokloni nekaterim osebnostim in sodelavcem, ki so umrli v minulih mesecih. Tako beremo o prof. Dragu Bajcu, Marijanu Breclju, Paoli Bertolini Grudina, Srečki Černe Artač, Aleksandru Furlanu – Šandrinu, Edvardu Krapežu, prof. Alešu Lokarju, Pavlu Medveščku-Klančarju, Juretu Pečarju, škofu Evgenu Ravignaniju, Saši Rudolfu in škofu Alojziju Uranu.

Zadnjih, skoraj 50 strani Koledarja GMD, tudi letos bogati Slovenska bibliografija v Italiji za leto 2019 izpod peresa knjižničarke Ksenije Majovski, ki bi si že sama zaslužila prav posebno analizo.

Branje Koledarja je hvaležna stvar. Gotovo bo vsak bralec v njem našel kaj zanimivega, članki so tudi bogato fotografsko opremljeni. Za tisk in oblikovanje je poskrbela tiskarna Budin. Edina šibka točka so dokaj neenotno lektorirani članki.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme